Članek obravnava prevajanje rasne terminologije in rasističnega diskurza o Afroameričanih v nemščino. Raziskava je zajemala 25 prevodov naslednjih literarnih del: Uncle Tom's Cabin, The Adventures of Tom Sawyer, Adventures of Huckleberry Finn, Light in August, Gone with the Wind, Of Mice and Men, Uncle Tom's Children, Kingsblood Royal, Invisible Man, In Cold Blood, The Color Purple, Beloved in Roll of Thunder, Hear My Cry. Analiza je razkrila, da je bil v prevodih, ki so bili objavljeni od 50. let 19. stoletja do trenutnega desetletja, eksplicitno rasistični diskurz le občasno omiljen z izpusti oz. drugimi vrstami premikov. Pejorativni izrazi za Afroameričane so bili večinoma ohranjeni, medtem ko sta bila predvsem izraza negro in colored pogosto prevedena v nemška izraza Neger in Farbiger/farbig, ki sta bila – tako kot zadevna angleška izraza – nekoč standardna, a sta od 70. let prejšnjega stoletja dalje postopoma postala slabšalna. Posledično nekateri novejši oz. ponovni nemški prevodi vsebujejo več negativno zaznamovanih izrazov za temnopolte kot starejši prevodi – včasih celo več, kot so jih vsebovala izhodiščna besedila, ko so bila prvotno objavljena. Primerjava te raziskave s predhodno izvedeno raziskavo o prevajanju istih literarnih del v slovenščino je pokazala, da so bili nemški prevodi konvencijam ciljne kulture prilagojeni redkeje kakor pa slovenski prevodi. Ti rezultati torej ne govorijo v prid teoriji, da se podomačitvene prevajalske strategije pogosteje uporabljajo v centralnih jezikih kakor v perifernih jezikih.
Dr. Andrejki Žejn z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU je bilo 12. januarja leta 2023 podeljeno četrto priznanje Antona Ocvirka za leti 2021 in 2022, in sicer za monografijo Izhodišča slovenske pripovedne proze, ki je v prvotni spletni izdaji (https://ispp.zrc-sazu.si/) izšla leta 2021 (Ljubljana, Založba ZRC). Znanstvena monografija obravnava razvoj sistema slovenske pripovedne literature, ki ga je do izida prve slovenske izvirne pripovedi, besedila Janeza Ciglerja Sreča v nesreči iz leta 1836, zapolnjevala predvsem prevodna literatura. Avtorica upošteva tako klasične literarnovedne raziskave ter novejša spoznanja nemške literarne vede kakor novejše kvantitativne metode, s tem pa postavlja nova raziskovalna vprašanja. Knjiga prikaže, kako je v eni od ključnih točk razvoja sistema slovenske pripovedne literature Sreča v nesreči kot t. i. prevod brez izvirnika sprožila vstop izvirne pripovedne proze v središče sistema in s tem dobila status kanoniziranega besedila. Z računalniško podprto tekstnokritično analizo izdaj Sreče v nesreči knjiga prikaže, kako se je spreminjala in ustalila današnja verzija besedila, pri čemer opredeljuje zunajliterarne vplive na preoblikovanje besedila. Z vpeljavo stilometrije, računalniško podprte metode za prepoznavanje avtorstva v najširšem smislu, je dopolnila in nadgradila klasično literarnovedno raziskovanje. – Komisija je v svoji utemeljitvi med drugim zapisala, da je avtorica v nagrajeni monografiji »kritično preverila dosedanja dognanja slovenske literarne zgodovine in primerjalne književnosti o Janezu Ciglerju, njegovi Sreči v nesreči in začetkih slovenske posvetne pripovedne proze. […] Monografija Andrejke Žejn si zaradi metodološke inovativnosti, temeljitosti literarnozgodovinskih (predvsem komparativističnih) analiz, zaradi novih spoznanj o pomenu nekanoniziranega literarnega obrobja ter predliterarne kontinuitete in prevodne dejavnosti v polisistemu slovenske literature, pa tudi zaradi izvirnih rešitev v spletnem tipu objave zasluži četrto priznanje Antona Ocvirka.« – Ob podelitvi nagrade leta 2023 je dr. Luka Vidmar vodil pogovor s prejemnico priznanja, objavljamo pa ga v aktualizirani verziji ob priložnosti izida njene monografije v knjižni obliki z letnico 2025.
Poleti 1925 je Filozofska fakulteta v Ljubljani sprejela Izpitne predpise za diplomske izpite, ki so že veljali na njeni beograjski vzporednici. Z njimi je v slovenski visokošolski prostor vstopila primerjalna književnost, iz katere je bilo mogoče opravljati diplomski izpit kot glavnega (A) predmeta, predvsem pa kot B predmeta v kombinaciji s slavistiko, germanistiko in romanistiko. Ker ni bilo ustrezno habilitiranega predavatelja, je stolico začasno prevzel slavist France Kidrič, ki je imel pred natanko stotimi leti, v letnem semestru 1926, predavanje »Evropski okvir za slovanske literature v dobi romantike (poglavje iz primerjalne književnosti)«. Istega leta je bil ustanovljen tudi Seminar za primerjalno književnost. V članku so podrobno opisani diplomski izpiti v prvem desetletju (1926–1936), pojasnjeni vzroki za njihov upad po letu 1931, predvsem pa je predstavljen Kidričev koncept primerjalne književnosti.
Kritika: Vladimir Martelanc: Članki in pisma. Ur. Ravel Kodrič in Amelia Kraigher. Ljubljana: *cf., 2023. 742 str.
Kritika: Stephen Greenblatt: Dark Renaissance: The Dangerous Times and Fatal Genius of Shakespeare’s Greatest Rival, Christopher Marlowe. London: Bodley Head, 2025. 334 str.
