Duševno zdravje strokovnih delavcev v vrtcu je povezano s kakovostjo njihovega dela in izidi pri otrocih na različnih področjih razvoja. Vrtci imajo osrednjo vlogo pri spodbujanju razvoja in učenja malčkov in otrok, zato je pomembno prepoznati in razumeti dejavnike ter mehanizme, ki prispevajo k duševnemu zdravju strokovnih delavcev. Namen raziskave je bil preučiti povezanost med zaznano socialno oporo na delovnem mestu in z delom povezanim duševnim zdravjem strokovnih delavk v vrtcu ter posredno vlogo zaznanega poseganja dela v zasebno življenje v tej povezavi. V vzorec je bilo vključenih 862 vzgojiteljic in njihovih pomočnic, zaposlenih v javnih vrtcih. S pomočjo vprašalnikov smo pridobile podatke o njihovi starosti, značilnostih delovnega mesta, socialni opori pri delu, poseganju dela v zasebno življenje ter znakih težav (izčrpanosti in depersonalizaciji) ter dobrega duševnega zdravja na delovnem mestu (poklicni izpolnitvi). Analiza poti je pokazala, da večja socialna opora na delovnem mestu ugodno prispeva k duševnemu zdravju na delovnem mestu, in sicer neposredno in posredno preko zniževanja poseganja dela v zasebno življenje. Zaznana socialna opora in poseganje dela v zasebno življenje predstavljata pomembnejša dejavnika v duševnem zdravju strokovnih delavk kot njihova starost in objektivne značilnosti delovnega mesta (število otrok s posebnimi potrebami in število tujejezičnih otrok v oddelku). Rezultati nakazujejo, da lahko s podpiranjem opornih odnosov med zaposlenimi v vrtcu zmanjšamo neugodne učinke zahtev delovnega mesta na duševno zdravje strokovnih delavk v vrtcu.
Mladi odraščajo v vse bolj nepredvidljivem svetu, hkrati pa vse pogosteje poročajo o zaskrbljenosti zaradi različnih vidikov lastne ter družbene prihodnosti. Ta je povezana z nižjim blagostanjem, mlade pa tudi ovira pri že sicer zahtevnem opravljanju razvojnih nalog v mladostništvu, med katere sodijo oblikovanje učne in poklicne identitete ter pričakovanj na obeh področjih. Zato nas je zanimalo, kakšna je povezanost med zaskrbljenostjo glede prihodnosti družbe, optimizmom glede lastne prihodnosti in izobraževalnimi pričakovanji. Uporabili smo nacionalne podatke zbrane v Mednarodni raziskavi državljanske vzgoje in izobraževanja (ICCS 2022), ki zajemajo reprezentativni vzorec odgovorov 4.958 osmošolk in osmošolcev iz Slovenije. Rezultati kažejo, da se večja zaskrbljenost glede evropske prihodnosti povezuje z nižjim optimizmom glede lastne prihodnosti, večja zaskrbljenost glede globalnih groženj pa z nekoliko višjim optimizmom. Rezultati ordinalne logistične regresije so pokazali, da višja zaskrbljenost glede prihodnjih negativnih družbenih izidov na evropski in globalni ravni napoveduje nižja pričakovanja glede izobraževalnih izidov mladostnikov ob statističnem nadzoru družbeno-ekonomskega položaja družine in državljanske vednosti, ki k pričakovanjem prispevata pozitivno. Učinek pričakovanih negativnih družbenih izidov na pričakovane izobraževalne izide učencev je delno posredovan preko optimizma glede lastne prihodnosti, pri čemer imajo bolj optimistični učenci višja izobraževalna pričakovanja. Ugotovitve naše študije kažejo na zaščitno vlogo ugodnega družinskega okolja in optimizma pri soočanju z negotovostjo v družbi. Poleg tega ima lahko pri podpori učencev iz slabših družbeno-ekonomskih okolij pomembno vlogo javno šolstvo, ki lahko izboljša državljansko vednost in samoučinkovitost učencev ter jih opolnomoči za oblikovanje visokih učnih pričakovanj ter učinkovito udejstvovanje v družbi.
Skrb in nega starejših svojcev postajata čedalje pogostejši izziv delovne populacije. Ob tem se pričakuje, da bo število zaposlenih, ki morajo tovrstne obveznosti usklajevati z delovnimi, naraščalo. Dozdajšnje raziskave so se osredotočale predvsem na negativne izide omenjenega usklajevanja, vezane na blagostanje in zdravje posameznika, pri tem pa so bili prezrti pozitivni izidi ter pogojevalci in posredovalci, ki povečajo verjetnost za take pozitivne izide. V tem preglednem članku so povzeti dejavniki telesnega, socialnega in duševnega blagostanja iz posameznikovega delovnega in zasebnega življenja, osebne lastnosti in sociokulturni kontekst, njihova obravnava pa izhaja iz teorije zahtev in virov in ekološkosistemske teorije. V pregled relevantne literature je bilo vključenih 22 člankov, objavljenih med letoma 2017 in 2024. Iz rezultatov je razvidno, da se zahteve tako v zasebnem življenju kot na delovnem mestu negativno povezujejo z dejavniki blagostanja. Ob tem pa se viri na obeh omenjenih področjih pričakovano pozitivno povezujejo z dejavniki blagostanja. Prispevek obravnava tudi kontekst, v katerem so bile izvedene raziskave ter pogojevalce in posredovalce med omenjenimi dejavniki in izidi ter s tem prispeva k celostnemu razumevanju blagostanja zaposlenih z obveznostmi oskrbe in nege starejših svojcev, poleg tega odpira nove priložnosti za raziskovanje te rastoče skupine zaposlenih.
Namen študije je bil raziskati povezanost med psihološkim osamosvajanjem od staršev in dimenzijami ljubezni ter konfliktnostjo in zadovoljstvom v partnerskih odnosih pri mladih na prehodu v odraslost. V raziskavi je sodelovalo 199 udeležencev, starih med 18 in 29 let, ki so bili v partnerskem razmerju. Udeleženci so izpolnili kratko obliko Testa osamosvajanja na prehodu v odraslost (TOPO-K), kratko obliko Sternbergove lestvice trikotne teorije ljubezni (TLS-15) ter ocenili konfliktnost in zadovoljstvo v partnerskem odnosu ter konfliktnost med staršema. Rezultati so pokazali nizke, a pomembne povezave med dimenzijami osamosvajanja in dimenzijami ljubezni. Povezanost z mamo je bila pozitivno povezana z intimnostjo, strastnostjo in zavezanostjo v odnosu s partnerjem, medtem ko je bila zaznana vsiljivost obeh staršev negativno povezana z dimenzijami ljubezni. Doživljanje intimnosti je visoko pomemben napovednik nižje konfliktnosti v partnerskem odnosu, medtem ko je razveza staršev in konfliktnost med staršema napovedovala višjo konfliktnost v partnerskem odnosu mladih. Intimnost in zavezanost sta se izkazali kot pomembna pozitivna napovednika zadovoljstva v partnerskem odnosu, zaznana očetova vsiljivost pa je na zadovoljstvo v partnerskem odnosu imela negativen učinek. Zaključiva lahko, da sta spoštovanje osebnih meja in opora pri osamosvajanju pomembna dejavnika za uspešne in izpolnjujoče partnerske odnose mladih, vendar je najpomembnejši napovednik konfliktnosti in zadovoljstva v partnerskem odnosu kakovost ljubezenske zveze, zlasti na področju intimnosti in zavezanosti.
Zdravljenje novorojenčka v bolnišnici je za starše stresna izkušnja, ki se odraža v njihovem doživljanju raznolikih potreb. Namen raziskave je bil proučiti potrebe staršev novorojenčkov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, ter jih primerjati s potrebami staršev, kot jih ocenjujejo zdravstveni delavci. V vzorec smo vključili 189 staršev, katerih novorojenček je bil zdravljen na Kliničnem oddelku za neonatologijo, ter 33 zdravstvenih delavcev, zaposlenih na tem oddelku. Za raziskavo smo prilagodili in uporabili Vprašalnik potreb staršev novorojenčkov, zdravljenih na neonatalnem oddelku (angl. NICU Family Needs Inventory; Ward, 1999), ki so ga izpolnili starši in zdravstveno osebje. Rezultati so pokazali, da so starši kot najpomembnejši ocenili potrebi po bližini in pomiritvi, sledi potreba po informacijah, nato potreba po opori in nazadnje potreba po udobju. Zdravstveno osebje je potrebe staršev ocenilo v podobnem vrstnem redu; kot najpomembnejši je ocenilo potrebi po pomiritvi in bližini, sledijo potrebe po informacijah, opori in udobju. Nadalje smo ugotovili, da so starši v primerjavi z zdravstvenim osebjem ocenili potrebe po bližini, pomiritvi in informacijah kot razmeroma pomembnejše. Starši, ki so bivali v bolnišnici, so izražali višji potrebi po opori in informacijah; starši, katerih novorojenček se je zdravil dlje časa, so izražali nižjo potrebo po bližini; starši z višjo izobrazbo pa so izražali nižjo potrebo po informacijah. Na podlagi ugotovitev raziskave poudarjamo ključne potrebe staršev novorojenčkov, zdravljenih v bolnišnici, in opozarjamo na pomen razumevanja teh potreb pri zdravstvenem osebju, kar je bistveno za izboljšanje kakovosti oskrbe novorojenčkov ter povečanje zadovoljstva in psihičnega blagostanja staršev.
Namen predstavljene pilotne raziskave je bil primerjalno analizirati govorno zmožnost eno- in dvojezičnih otrok v slovenskem jeziku ter preučiti učinek dejavnikov družinskega okolja na različna področja govora eno- in dvojezičnih otrok. V vzorec je bilo vključenih 307 otrok, starih od 30 do 48 mesecev, in sicer 262 enojezičnih otrok, ki so bili v domačem okolju redno izpostavljeni le slovenščini, in 45 dvojezičnih otrok, ki so bili v domačem okolju vsakodnevno od rojstva dalje poleg slovenščine izpostavljeni še enemu jeziku. Govorno zmožnost vseh v raziskavo vključenih otrok smo ocenili s slovensko različico CDI-III, in sicer njihov besednjak, slovnico in metajezikovno zavedanje. Dobljeni rezultati so pokazali, da so dosežki enojezičnih otrok na ocenjenih področjih besednjaka in slovnice značilno višji v primerjavi z dosežki dvojezičnih otrok, ocenjenih le v enem jeziku, ne pa tudi na področju metajezikovnega zavedanja. Poleg tega smo ugotovile, da se družinski dejavniki (število knjig doma, pogostost skupnega branja, starost otroka ob začetku skupnega branja in izobrazba staršev) pomembno povezujejo z različnimi področji govora v slovenskem jeziku pri enojezičnih, ne pa tudi pri dvojezičnih otrocih. Ugotovitve pilotne raziskave kažejo na nekatere razlike v govorni zmožnosti eno- in dvojezičnih otrok v slovenskem jeziku, poudarjajo pomen ocenjevanja govora dvojezičnih otrok v obeh jezikih ter predstavljajo temelje za nadaljnje raziskovanje govorne zmožnosti dvojezičnih otrok v slovenskem jeziku.
Namen raziskave je bil proučiti napovedne zveze temeljnih sklopov socialnega vedenja v šoli z učno uspešnostjo zgodnjih mladostnikov ob koncu tekočega in naslednjega šolskega leta. Podatke o 226 mladostnikih (54,9 % deklet in 45,1 % fantov), povprečno starih 12,4 leta (SD = 8 mesecev), smo pridobili v obdobju dveh zaporednih šolskih let. Socialno vedenje mladostnikov so pri drugi pilotni obliki Vprašalnika o socialnem vedenju za zgodnje mladostnike (SV-M) ocenili njihovi razredniki/razredničarke proti zaključku drugega ocenjevalnega obdobja v prvem letu zbiranja podatkov. Razredniki/razredničarke so prav tako posredovali zaključne učne ocene mladostnikov pri slovenskem jeziku, matematiki in prvem tujem jeziku ob koncu tekočega in naslednjega šolskega leta. Rezultati eksploratorne faktorske analize SV-M so pokazali sprejemljivo prileganje modela s tremi statistično razločljivimi faktorji (tj. socialna kompetentnost, težave ponotranjenja in težave pozunanjenja). Mladostniki, ki so jih razredniki/razredničarke ocenili višje pri socialno kompetentnem vedenju in nižje pri vedenju ponotranjenja, so bili značilno bolj učno uspešni tako ob koncu tekočega kot tudi naslednjega šolskega leta. V obeh letih pa njihove učne uspešnosti ni značilno napovedovalo tudi vedenje pozunanjenja. Dekleta so bila sicer ocenjene značilno višje pri socialni kompetentnosti in fanti pri vedenju pozunanjenja, vendar te povprečne razlike niso vplivale na napovedne zveze socialnega vedenja z učno uspešnostjo. Regresijski modeli ob nadzoru spola mladostnikov namreč niso pokazali značilnih razlik pri napovedovanju učne uspešnosti na podlagi opaženih sklopov socialnega vedenja. Na podlagi rezultatov izpeljujemo predloge za nadaljnje raziskovanje in psihološko prakso, npr. upoštevanje drugih psihosocialnih dejavnikov učne uspešnosti ter preverjanje učinkovitosti obstoječih programov socialno-čustvenega učenja.
V srednji odraslosti se s subjektivnim blagostanjem (SB) oseb med več drugimi značilnostmi povezujejo njihove demografske in osebnostne značilnosti ter kakovost odnosa z otroki, ki se osamosvajajo ali so se že osamosvojili. Vendar učinki vidikov psihološkega osamosvajanja mladih v odnosu do staršev, kot ga ocenjujejo mladi sami oziroma njihovi starši, na SB še niso bili dokumentirani. V pričujoči študiji smo zato poleg demografskih in osebnostnih značilnosti mam preučevali prispevek petih vidikov psihološkega osamosvajanja mladih k trem dimenzijam SB mam po Keyesovem modelu. V raziskavi je sodelovalo je 259 parov mam in njihovih otrok na prehodu v odraslost. Poleg demografskih podatkov so mame posredovale samoocene osebnostnih lastnosti pri NEO petfaktorskem inventarju 30 in SB pri kratki obliki Kontinuuma mentalnega zdravja ter poročale o psihološkem osamosvajanju svojega otroka pri Testu osamosvajanja na prehodu v odraslost (TOPO-K, priredba za oceno mam). Otroci pa so poročali o svojih demografskih značilnostih in vidikih psihološkega osamosvajanja pri TOPO-K. V hierarhične regresijske modele napovedi dimenzij SB mam smo vključili demografske in osebnostne značilnosti mam ter vidike psihološkega osamosvajanja. V tretjem koraku smo ločeno upoštevali samoocene otrok in ocene mam. Samoocena vidikov psihološkega osamosvajanja mladih je prirastno napovedovala čustveno blagostanje mam (predvsem višje zanašanje nase), mamine ocene osamosvajanja njihovih otrok pa vse tri dimenzije SB. Višje čustveno in psihološko blagostanje je prirastno napovedovala zaznana povezanost mam z otroki, višje socialno blagostanje pa otrokovo zanašanje nase. Povezanost z otrokom na prehodu v odraslost in zanašanje otrok nase, ki sta ključna za uspešno izpeljan proces psihološkega osamosvajanja, sta značilno in prirastno prispevala k SB mam, preko demografskih in osebnostnih značilnosti, kar ima pomembne nasledke za psihološko prakso.
V zadnjem obdobju narašča zanimanje za učinke vadbe čuječnosti na duševno zdravje, blagostanje in študijske izide študentov. Pri raziskovanju omenjenih učinkov je treba zagotoviti veljavne in zanesljive pripomočke za merjenje čuječnosti, ki pa jih v slovenskem prostoru primanjkuje. Namen raziskave je bil zato preučiti psihometrične značilnosti slovenskega prevoda Filadelfijske lestvice čuječnosti (PHLMS) in njene krajše oblike na vzorcu študentov (N = 570), starih od 18 do 39 let. Konfirmatorna faktorska analiza je potrdila predlagano dvofaktorsko strukturo tako daljše kot krajše oblike lestvice, ki omogoča merjenje dveh neodvisnih dimenzij čuječnosti: Zavedanje sedanjega trenutka in Sprejemanje lastnega doživljanja. Koeficienti notranje skladnosti so bili za obe obliki PHLMS zadovoljivi. Lestvica je pokazala tudi ustrezno konvergentno veljavnost na podlagi pozitivne povezanosti z rezultatom Lestvice čuječne pozornosti in zavedanja (MAAS). Ugotavljanje razlik v čuječnosti po spolu nakazuje, da študenti dosegajo značilno višje rezultate pri podlestvici Sprejemanje lastnega doživljanja v primerjavi s študentkami, medtem ko ne opažamo razlik med spoloma pri podlestvici Zavedanje sedanjega trenutka. Slovenska oblika PHLMS predstavlja veljaven in zanesljiv pripomoček za preučevanje čuječnosti v visokošolskem izobraževalnem kontekstu.
V članku predstavljava dognanja večletnega dela z uporabo utemeljene teorije, ene od metod kvalitativnega razvojnopsihološkega raziskovanja. Utemeljena teorija je kot kvalitativna raziskovalna metoda relativno določena in hkrati nedorečena, saj po eni strani vključuje stroga vodila glede zbiranja podatkov, preverjanja njihove nasičenosti, pravil kodiranja in oblikovanja kategorij na različnih ravneh abstraktnosti, po drugi strani pa je zaradi kvalitativne narave podatkov velik del raziskovalnih odločitev prepuščenih raziskovalcu, ki mora svoje odločitve tekom raziskovalnega dela pregledno dokumentirati in o njih ustrezno poročati. Dileme in dognanja uporabe utemeljene teorije kot raziskovalne metode predstavljava na primeru večletnega raziskovanja vprašanja YouTuberjev kot identifikacijskega modela pri otrocih in mladostnikih, v katerem sva podatke zbirala, kodne strukture pa preverjala s pomočjo intervjujev in fokusnih skupin z otroci, mladostniki in starši. Ugotovitve prinašajo vrsto vsebinskih in metodoloških vpogledov v dileme razvojnopsihološkega raziskovanja s pomočjo utemeljene teorije in odpirajo praktična vprašanja njene nadaljnje uporabe, tudi v kontekstu razvoja novih analitičnih pripomočkov in razvoja modelov umetne inteligence.
Mladi pogosto razvijejo tesne parasocialne odnose, kot so npr. odnosi s slavnimi osebami. Ti odnosi so enostranski, a pogosto zelo intimni. V raziskavi, v kateri je sodelovalo 182 mladih, starih od 18 do 30 let, smo preučili, koliko so ti odnosi povezani s slogom njihove navezanosti, prepričanostjo v obstoj Boga in duhovnostjo. Pričakovali smo, da slog navezanosti, verovanje v Boga in duhovnost pomembno napovedujejo parasocialne odnose. Za raziskavo smo prevedli in prilagodili naslednje ocenjevalne lestvice: Mladostnikova romantična parasocialna navezanost, Odnos do slavnih, Vprašalnik medosebnih odnosov, Lestvica prepričanj o obstoju Boga in Lestvica duhovne usmerjenosti. Med preučenimi slogi navezanosti sta le preokupirani/ambivalentni slog navezanosti in prepričanost v obstoj Boga značilno pozitivno napovedovala romantično parasocialno navezanost mladih na prehodu v odraslost ter njihov odnos do slavnih oseb. Višja raven duhovnosti je prav tako značilno napovedovala romantično parasocialno navezanost, ne pa tudi dosežka na lestvici intenzivnejšega odnosa do slavnih oseb. Rezultati podpirajo ugotovitve predhodnih študij o povezanosti med slogi navezanosti in parasocialnimi odnosi ter jih razširjajo z ugotovitvami, povezanimi z verovanjem v Boga in duhovnostjo. Kaže se potreba po nadaljnjem razvoju pripomočkov za preučevanje parasocialnih odnosov in duhovnosti.
Technoference is usually defined as interruptions of face-to-face interactions due to mobile phone use. This study aimed to examine the association between technoference in parent-adolescent interactions due to parents’ smartphone use, parent-adolescent conflict about adolescents’ smartphone use, and adolescents’ well-being. The sample comprised 282 children (60% are girls) aged 10 to 15 years and one of their parents. Adolescents rated their life satisfaction and positive and negative affect, and parents assessed technoference in parent-adolescent interactions on a newly developed measure. Adolescents and parents reported conflicts about adolescents’ smartphone use on a newly developed measure. The results show that higher technoference is associated with parents’ estimates of higher incidences of parent-adolescent conflict about the adolescent’s time of smartphone use. Adolescents’ estimates of higher incidences of parent-adolescent conflict over the time adolescents use smartphones and the content they consume, but not technoference are related to adolescents’ lower life satisfaction and higher negative affect. The findings point to the importance of technoference for conflict in parent-adolescent interactions and of such conflict for adolescents’ well-being.
Samozaznava legitimnosti se nanaša na zaupanje avtoritete v lastno sposobnost izvajanja moči, ki je v skladu z moralnimi vrednotami družbe. V zaporskem okolju je pozitivna zaznava lastne legitimnosti pri zaporskih delavcih ključna za učinkovito izvajanje zahtevnih nalog obravnave obsojencev. V študiji se osredotočamo na primerjavo zaznav lastne legitimnosti pravosodnih policistov in strokovnih delavcev v slovenskih zaporih v dveh časovnih obdobjih. Reprezentativna vzorca zaporskih delavcih sta bila zbrana v vseh slovenskih zaporih in prevzgojnem domu v letih 2016 in 2022. Namen študije je izpostaviti dejavnike, ki se povezujejo s samozaznavo legitimnosti pravosodnih policistov in strokovnih delavcev, opredeliti razlike in podobnosti v zaznavi lastne legitimnosti med skupinama ter preveriti (ne)stabilno naravo legitimnosti v daljšem časovnem obdobju. Rezultati statičnih analiz (opisna statistika, faktorska analiza, korelacijska analiza in regresijske analize) so pokazali, da obstajajo manjše razlike v dejavnikih, ki vplivajo na samozaznavo legitimnosti pravosodnih policistov in strokovnih delavcev. Pri obeh skupinah so se z zaznavo lastne legitimnosti povezovali odnosi z obsojenci in subkultura zaporskega osebja. S samozaznavo legitimnosti pravosodnih policistov so se povezovali še odnosi s sodelavci, z zaznavo lastne legitimnosti strokovnih delavcev pa nivo dosežene izobrazbe. Pri obeh skupinah je na zaznavo lastne legitimnosti vplivala časovna komponenta, kar se je odražalo v spreminjajočih se dejavnikih, ki so se povezali z zaznavo lastne legitimnosti v različnih časovnih obdobjih.
In crises such as the COVID-19 pandemic states, organizations, and individuals try to cope with a variety of challenges. The pandemic caused fear and some individuals felt a need for solidarity and conformity. A crisis such as the pandemic was likely to reinforce authoritarian attitudes. This paper aims to explore how these aspects were perceived during the COVID-19 pandemic and whether they contributed to the desire to punish non-conforming individuals. To this purpose, an online survey was conducted in Germany (n = 285). This study shows that punitive attitudes could be partly explained by expected solidarity, the need for conformity, fear of health damage caused by the COVID-19 virus – and a lack of fear of other consequences of the pandemic, and by authoritarian aggression. Due to the limitations of the small sample, the results can only provide some indications for further research, which are discussed in the conclusion.
Zdravljenje s hemodializo prinaša v življenja bolnikov mnogo sprememb, zdravstvenih zapletov in zahtev po prilagajanju. Bolniki s kronično ledvično boleznijo imajo pogosto težave tudi s kognitivnim delovanjem, ki se z napredovanjem bolezni poglabljajo. Namen naše raziskave je bil oceniti kognitivne sposobnosti bolnikov na hemodializnem zdravljenju. V raziskavo je bilo vključenih 44 udeležencev iz programa kronične hemodialize v dializnem centru Kliničnega oddelka za nefrologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Kognitivne sposobnosti udeležencev smo ocenili s testno baterijo preizkusov, v katero je bil vključen presejalni preizkus za ocenjevanje splošnega kognitivnega delovanja, preizkusi ocenjevanja pozornosti (hitrosti odzivanja, selektivne pozornosti in deljene pozornosti), hitrosti procesiranja in izvršilnih sposobnosti. Rezultati so pokazali, da ima več kot polovica bolnikov v vzorcu težave s kognitivnimi sposobnostmi (52 % posameznikov je pri presejalnem preizkusu splošnih kognitivnih sposobnosti doseglo rezultat, nižji od mejne vrednosti), oškodovano hitrost odzivanja je imelo 35 % bolnikov, psihomotorična hitrost in izvršilne sposobnosti so bile znižane v posameznih starostnih skupinah udeležencev. Ugotovitve so skladne z raziskavami iz tujine, ki prav tako ugotavljajo težave s kognitivnimi sposobnostmi pri bolnikih, ki se zdravijo s hemodializo. Rezultati raziskave predstavljajo izhodišče za razvoj in preverjanje učinkovitosti ukrepov za preprečevanje kognitivnega upada pri bolnikih na hemodializnem zdravljenju.
The article aims to draw attention to neoliberal ideology and to examine if the set of values, beliefs, and practices it promotes, correlate to the individuals’ negative attitude towards refugees. For this purpose, I developed two questionnaires: the Internalized Neoliberal Ideology Scale (INIS) and the Attitude Towards Refugees Scale (ATRS); their development is detailly described in the article. As neoliberalism permeates all areas of human life in the developed and developing world, it is becoming more and more internalized to the point that we accept it as common sense. I wondered if internalizing the principles of neoliberalism (i.e., advocacy of deregulation and privatization), which promote increased self-interest, competition, and the pursuit of profit, decreases the level of empathy and acceptance of refugees and encourages harsher treatment of refugees, i.e., denying them refuge, adequate living conditions, and social welfare. Questionnaires were completed online by 166 participants, aged 19 to 65, approximately half men and half women. The results show that negative attitude towards refugees is statistically significantly correlated with internalized neoliberal ideology. Therefore, if we want to preserve and promote compassion for those who need help, we must also consider the influence of political-economic factors on the individual’s attitude.
Deloholizem lahko opredelimo kot prekomerno posvečanje časa in energije delu, zajema pa še intrinzično motivacijo, neprestane misli o delu, negativna čustva, kadar posameznik ne dela, in delo preko zahtev svojega delovnega mesta. Čeprav je deloholizem pogosto proučevan fenomen, pa ni veliko vprašalnikov, ki bi merili deloholizem kot večdimenzionalni konstrukt. Namen pričujoče študije je tako bil prevesti in prirediti nedavno razvito Večdimenzionalno lestvico deloholizma (angl. Multidimensional Workaholism Scale [MWS]; Clark idr., 2020) ter proučiti psihometrične značilnosti slovenske različice lestvice. Vzorec je zajemal 279 (66,67 % žensk) delovno aktivnih udeležencev. Konfirmatorna faktorska analiza je pokazala, da se bifaktorski model najbolje, vendar ne povsem optimalno, prilega podatkom. Nadalje je analiza zanesljivosti pokazala, da lestvica izkazuje zadovoljivo notranjo konsistentnost vseh dimenzij in skupnega rezultata. Preverjali smo tudi konstruktno veljavnost, ki se je izkazala kot zadovoljiva, saj so povezave z drugimi konstrukti skladne s pričakovanji. Rezultati pričujoče študije tako nakazujejo v smeri delno zadovoljivih psihometričnih lastnosti slovenske različice Večdimenzionalne lestvice deloholizma. V prihodnje se priporoča preizkus psihometričnih značilnosti lestvice še na razširjenem vzorcu.
The competence to independently solve everyday tasks is crucial for prosperous aging. Less is known about the contribution of fluid abilities and crystallized abilities to everyday cognitive competence in middle-aged adults. The current preliminary study examines the relative contributions of fluid intelligence and crystallized ability to everyday cognitive competence in a sample of 59 middle-aged adults (age range 49–65 years). Fluid intelligence and crystallized ability had statistically significant bivariate correlations with the everyday cognitive competence in our sample. Surprisingly, neither of two cognitive predictors had an independent contribution in predicting everyday cognitive competence when simultaneously introduced in hierarchical regression analysis. Our preliminary results call for future investigation of the complex relationship between various basic cognitive abilities and everyday cognitive competence.
