Namen: Članek obravnava problem reduktivnega razumevanja knjižnega vpliva, ki je v sodobnem založniškem in kulturnem diskurzu pogosto omejen na prodajne lestvice ali posamične kvantitativne kazalnike. Na primeru slovenskega knjižnega prostora prispevek predlaga alternativni analitični okvir, ki knjižni vpliv razume kot razpršeno konfiguracijo več med seboj povezanih oblik uspešnosti. Metodologija/pristop: Razvit je večdimenzionalni analitični pristop, ki združuje primerjalno interpretacijo prodaje, knjižnične izposoje, literarnih nagrad, medijske pojavnosti in prevodov. Pristop je empirično ponazorjen s tremi tipološko različnimi primeri sodobnih slovenskih avtorjev. Rezultati: Analiza je pokazala, da se knjižni vpliv v majhnem jezikovnem prostoru ne razporeja nujno linearno in sinergično, temveč disperzno, pri čemer posamezne oblike vpliva niso vedno skladne. Razpršeni prikaz omogoča identifikacijo različnih tipov avtorjev, ki jih rangirni modeli oz. enodimenzionalni kazalniki, kot so prodajne lestvice uspešnic, praviloma ne zaznajo. Omejitve raziskave: Raziskava je omejena na slovenski trg splošnega založništva za odrasle in na ozek nabor med seboj zelo različnih empiričnih primerov avtorjev, zato ugotovitev ni mogoče neposredno posplošiti na druge knjižne trge. Dostop do podatkov (zlasti celovitih ali reprezentativnih podatkov o prodaji) je izrazito omejen, zato trenutno raziskava še ne omogoča širše aplikativnosti, temveč v prvi vrsti doprinaša ponazorilo konceptualnega modela. Izvirnost/uporabnost raziskave: Prispevek uvaja disperzni model knjižnega vpliva kot analitično orodje za raziskovanje knjižne kulture in založniških praks v majhnih jezikovnih okoljih ter prispeva k razpravi o epistemoloških omejitvah prevladujočih meril uspešnosti.
Članek Urejanje rokopisne zapuščine za začetnike na primeru jezikoslovca in bibliotekarja Luke Pintarja avtorice dr. Cvetke Teje Koler Povh, v številki 69/2-3 iz leta 2025, dostopen na https:// doi.org/10.55741/knj.69.2-3.3, vsebuje neljubo napako v naslovu slike 7 na strani 97. Objavljeni naslov Slika 7: Sestre Pintar ni pravilen, pravilno je Slika 7: Sestre Kobilca, v sredini slikarka Ivana, na njeni desni Marija, na levi Fani. Avtorica članka se za napako opravičuje.
Namen: Namen prispevka je bibliometrično analizirati raziskave integriranega bibliotekarstva ter prepoznati ključne avtorje, pojme in raziskovalne trende na tem področju. Metodologija/pristop: Analizirali smo 150 raziskovalnih člankov, pridobljenih iz podatkovnih baz Web of Science in Scopus. Metapodatke smo očistili, odstranili podvojene zapise in jih analizirali z orodjem VOSviewer, ki omogoča vizualizacijo sopojavnosti ključnih besed, omrežij soavtorstva in citatnih povezav. Rezultati: Analiza je pokazala, da je integrirano bibliotekarstvo tematsko tesno povezano z informacijskim opismenjevanjem, visokošolskimi knjižnicami, sodelovanjem, učenjem na daljavo ter razvojem kurikuluma. Med najvplivnejšimi avtorji izstopajo Barbara I. Dewey, David Shumaker in Martin A. Kesselman. Omrežja soavtorstva so razmeroma šibko povezana, kar kaže na razdrobljenost področja in hkrati na možnosti za nadaljnjo krepitev raziskovalnega sodelovanja. Omejitve raziskave: Raziskava temelji na dveh citatnih bazah in enem bibliometričnem orodju, zato ne zajema vseh relevantnih virov. Na rezultate lahko vplivajo tudi odločitve pri čiščenju metapodatkov, obravnavi sinonimov ter izbiri pragov za vključitev izrazov in povezav. Izvirnost/uporabnost raziskave: Prispevek ponuja sistematičen pregled razvoja raziskovalnega področja ter predstavlja izhodišče za nadaljnje bibliometrične, vsebinske in mešane raziskovalne pristope na področju integriranega bibliotekarstva. .
V prispevku so analizirani avtorskopravni vidiki trajnostne digitalne hrambe slovenske novomedijske umetnosti. Pravna analiza, predstavljena v prispevku, je sicer del širšega projekta Trajnostne digitalne hrambe slovenske novomedijske umetnosti, ki ga je financirala Republika Slovenija v okviru temeljnega raziskovalnega projekta. Osrednji del pravne analize se ukvarja z vprašanjem, v kolikšnem obsegu veljavna avtorskopravna ureditev Republike Slovenije omogoča zakonito ohranjanje in tudi uporabo novomedijskih del ter kakšne pravice in obveznosti imajo pri tem ustanove za varstvo kulturne dediščine. Posebna pozornost je zato namenjena pravni analizi izjem in omejitev izključnih avtorskih pravic, kot jih ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), kar vključuje tudi presojo njihove ustreznosti za potrebe dolgoročnega digitalnega ohranjanja avtorskih del. Prispevek ugotavlja, da zakonske izjeme sicer omogočajo določene oblike hrambe in tudi uporabe, vendar ne zagotavljajo celovitega pravnega okvira za trajnostno digitalno ohranjanje novomedijskih del, zato so ustanove za varstvo kulturne dediščine za zagotovitev ustrezne pravne varnosti na tem področju primorane sistematično pogodbeno urejati materialne avtorske pravice oziroma pridobivati ustrezna dovoljenja za uporabo del, ki jih želijo hraniti in uporabljati v skladu z načeli trajnostne digitalne hrambe.
Namen članka: Namen članka je bibliotekarjem pokazati pot za pridobitev informacij za pravilno zbiranje in hranjenje zapuščin, ki jih zagotavlja Restavratorski center Narodne in univerzitetne knjižnice, ter za njihovo bibliografsko obdelavo, za katero se lahko usposobijo v Narodni in univerzitetni knjižnici na tečaju za katalogizacijo rokopisov in zapuščin in tečaju za katalogizacijo starega gradiva (izdanega od 1501 do 1850). Slednji usposablja za pridobitev licence D za katalogizacijo gradiv v sistemu Cobiss. Vso potrebno strokovno pomoč zagotavljajo sodelavci Rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice ter Restavratorski center Narodne in univerzitetne knjižnice. S prikazom popisane zapuščine želimo pritegniti vse tipe knjižnic k delu z zapuščinami, odkrivanju strokovnih in splošno zanimivih informacij v njih ter posredovanju odkritij javnosti. Metodologija: V prvem delu raziskave je bil izdelan pregled obstoječe literature o strokovni obdelavi rokopisov in zapuščin na splošno. Pri tem je bila pridobljena modularna shema z opredeljenimi poglavji za razvrstitev in popis gradiv. V drugem delu je bila izvedena analiza v preteklosti darovanih delov zapuščine Luke Pintarja. V tretjem delu sta bila izvedena urejanje in sprotni popis zapuščine Luke Pintarja ter dveh potomcev in ene članice družine Kobilca, pridobljene v letu 2023, skladno z uveljavljenimi standardi. Rezultati: Iz prvega dela raziskave je bila pridobljena modularna shema z opredeljenimi poglavji za razvrstitev in popis gradiv. V drugem delu raziskave je bilo odkritih osem predhodnih darov zapuščine Luke Pintarja, skupno z zapuščino potomcev iz leta 2023 obsega zapuščina Luke Pintarja danes 2236 enot. Na koncu je bil izveden vpis 1111 enot zapuščine Luke Pintarja in potomcev v inventarno knjigo rokopisov in zapuščin pod inventarno številko 41/2024, po redakciji urednika bo popis vključen v spletni Katalog rokopisov in zapuščin, izbrana gradiva bodo digitalizirana ter dostopna prek Digitalne knjižnice Slovenije. Omejitve raziskave: V ostalini zapuščine iz leta 2023 so prisotni dokumenti in dela štirih oseb, kar je terjalo obsežno raziskavo o njihovem življenju in delu za verodostojno razvrstitev dokumentov. Izvirnost/uporabnost raziskave: Opisan je model za delo z zapuščinami in priložen standardizirani popis zvrstno pestre zapuščine, pridobljene v več dostavah v različnih časih kot ostaline. Iz zanimivih vsebinskih izsekov iz pisem in korespondence je mogoče pridobiti vpogled v pomembnejše dogodke iz časa od druge polovice 19. stoletja, zanimive za širšo javnost, kar naj bi vzpodbudilo bibliotekarje k zbiranju in strokovno podkovanemu urejanju zapuščin ter objavljanju izsledkov njihovega pregledovanja in raziskovanja.
Članek raziskuje vključevanje mladih odraslih (15–29 let) v knjižnično dejavnost na primeru Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) in knjižnice Deichman v Oslu. Izhaja iz problema upada branja in obiskovanja knjižnic pri mladih odraslih ter razpravlja o strategijah za njihovo ponovno vključitev. Predlagane metode vključujejo prilagoditev knjižničnih prostorov, organizacijo dogodkov, usmerjenih k mladim, uporabo sodobnih tehnologij in platform, kot je TikTok, ter vključevanje mladih v načrtovanje dejavnosti. Deichman izstopa z inovativnimi pristopi, kot so mladinski odbori in prostori za ustvarjanje, medtem ko Mestna knjižnica Ljubljana več poudarka namenja promociji branja. Članek zaključuje s predlogom sinergije med obema modeloma za izboljšanje vključevanja mladih odraslih v knjižnice.
Članek v dveh delih predstavlja delovanje Združenja splošnih knjižnic (Združenja) od leta 1992, ko takratne splošnoizobraževalne knjižnice ustanovijo Zvezo splošnoizobraževalnih knjižnic, katere naslednik je Združenje, do začetka leta 2024. V tem prispevku, ki je drugi del, sta predstavljeni drugo in tretje desetletje delovanja. Razvoj in dejavnosti Združenja so obravnavane kronološko, pri čemer prispevek izpostavi vse strokovne in zakonodajne mejnike, ki so z namenom urejanja knjižnične dejavnosti zaznamovali knjižnično stroko, izvajanje knjižničnih storitev in mrežo splošnih knjižnic. Predstavi funkcijo, pomen in vlogo Združenja in izpostavi njegovo zavezanost pri zastopanju skupnih interesov vseh splošnih knjižnic v strokovni in splošni javnosti ter pri sooblikovanju nacionalnih, globalnih in kulturnopolitičnih opredelitev na področju splošnih knjižnic.
Namen: V prispevku razvijemo in apliciramo izvirno metodologijo za identifikacijo vodilnih slovenskih splošnih knjižnic in prikaz specifičnih dejavnikov, ki te knjižnice ločijo od ostalih, manj uspešnih. Metodologija/pristop: Uporabljeni so bili sekundarni podatki sistema BibSiSt za leto 2023. Metodologija klasifikacije knjižnic po uspešnosti temelji na izvirnem večdimenzionalnem analitičnem okviru, ki vključuje stopnjo dosega, intenzivnost uporabe gradiva in stopnjo družbene vključenosti splošnih knjižnic. Po klasifikaciji knjižnic smo identificirali ključne razlikovalne organizacijske dejavnike med vodilnimi in ostalimi knjižnicami. Uporabili smo metodo odločitvenega drevesa, kar je omogočilo, da smo dejavnike ustrezno rangirali po pomembnosti. Rezultati: Uspešnost splošnih knjižnic je tesno povezana z mehkimi dejavniki, ki oblikujejo uporabniško izkušnjo. Največjo pomembnost pri prehodu od sledilk do vodilnih knjižnic imata tako dejavnika, ki obravnavata število izvedenih prireditev knjižnice in izvedena izobraževanja uporabnikov. Pomembna je tudi ustreznost knjižnične zbirke kot dejavnika na razpotju med tradicionalnimi in mehkimi dejavniki. Med manj izrazitimi razlikovalnimi dejavniki sta obseg razpoložljive uporabniške opreme in število objav knjižnic na družbenih omrežjih. To nakazuje, da opremljenost knjižnice sama po sebi ne zagotavlja vodilnosti, temveč sta pomembnejši vsebinska in programska usmerjenost. Omejitve raziskave: Analiza je temeljila na razmeroma majhni knjižnični populaciji – 60 enot, kar predstavlja slovensko specifiko, ki smo jo metodološko ustrezno upoštevali. Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati na podlagi izvirne metodologije so neposredno uporabni za raziskovalce, knjižnice in snovalce politik, saj omogočajo identifikacijo stanja in nadalje sistematično izboljšanje slednjega s pomočjo nabora najpomembnejših organizacijskih dejavnikov doseganja vodilnosti.
Namen članka: Namen članka je bibliotekarjem pokazati pot za pridobitev informacij za pravilno zbiranje in hranjenje zapuščin, ki jih zagotavlja Restavratorski center Narodne in univerzitetne knjižnice, ter za njihovo bibliografsko obdelavo, za katero se lahko usposobijo v Narodni in univerzitetni knjižnici na tečaju za katalogizacijo rokopisov in zapuščin in tečaju za katalogizacijo starega gradiva (izdanega od 1501 do 1850). Slednji usposablja za pridobitev licence D za katalogizacijo gradiv v sistemu Cobiss. Vso potrebno strokovno pomoč zagotavljajo sodelavci Rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice ter Restavratorski center Narodne in univerzitetne knjižnice. S prikazom popisane zapuščine želimo pritegniti vse tipe knjižnic k delu z zapuščinami, odkrivanju strokovnih in splošno zanimivih informacij v njih ter posredovanju odkritij javnosti. Metodologija: V prvem delu raziskave je bil izdelan pregled obstoječe literature o strokovni obdelavi rokopisov in zapuščin na splošno. Pri tem je bila pridobljena modularna shema z opredeljenimi poglavji za razvrstitev in popis gradiv. V drugem delu je bila izvedena analiza v preteklosti darovanih delov zapuščine Luke Pintarja. V tretjem delu sta bila izvedena urejanje in sprotni popis zapuščine Luke Pintarja ter dveh potomcev in ene članice družine Kobilca, pridobljene v letu 2023, skladno z uveljavljenimi standardi. Rezultati: Iz prvega dela raziskave je bila pridobljena modularna shema z opredeljenimi poglavji za razvrstitev in popis gradiv. V drugem delu raziskave je bilo odkritih osem predhodnih darov zapuščine Luke Pintarja, skupno z zapuščino potomcev iz leta 2023 obsega zapuščina Luke Pintarja danes 2236 enot. Na koncu je bil izveden vpis 1111 enot zapuščine Luke Pintarja in potomcev v inventarno knjigo rokopisov in zapuščin pod inventarno številko 41/2024, po redakciji urednika bo popis vključen v spletni Katalog rokopisov in zapuščin, izbrana gradiva bodo digitalizirana ter dostopna prek Digitalne knjižnice Slovenije. Omejitve raziskave: V ostalini zapuščine iz leta 2023 so prisotni dokumenti in dela štirih oseb, kar je terjalo obsežno raziskavo o njihovem življenju in delu za verodostojno razvrstitev dokumentov. Izvirnost/uporabnost raziskave: Opisan je model za delo z zapuščinami in priložen standardizirani popis zvrstno pestre zapuščine, pridobljene v več dostavah v različnih časih kot ostaline. Iz zanimivih vsebinskih izsekov iz pisem in korespondence je mogoče pridobiti vpogled v pomembnejše dogodke iz časa od druge polovice 19. stoletja, zanimive za širšo javnost, kar naj bi vzpodbudilo bibliotekarje k zbiranju in strokovno podkovanemu urejanju zapuščin ter objavljanju izsledkov njihovega pregledovanja in raziskovanja.
Digitalizacija in prepoznavanje besedila sta ključna za omogočanje dostopa do zgodovinskih dokumentov, vključno z rokopisi. Članek predstavlja pregled obstoječih praks na področju optične prepoznave rokopisov (HTR) v Sloveniji in nekaj primerov tujih praks. Sledi poročilo o uporabi in učenju besedilnega modela za optično prepoznavo rokopisov z uporabo orodja Transkribus. Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je v okviru projekta EODOPEN testirala platformo Transkribus na razmnoženih rokopisih semeniških predavanj Janeza Evangelista Kreka iz začetka 20. stoletja. Zapiske Krekovih predavanj so med letoma 1903 in 1907 nekateri bogoslovci stenografirali in po njegovem pregledu litografirali. Poročilo opisuje proces učenja besedilnega modela na enem delu in nato uporabo nastalega modela na treh dodatnih delih s podobno pisavo. Predstavljeni so tudi izzivi, s katerimi so se soočili, ter rezultati, ki so pokazali, da je uporaba Transkribusa učinkovita pri prepoznavanju besedil v slovenščini, čeprav sprva zahteva nekaj dodatnega ročnega dela. Članek se zaključuje s priporočili in idejami za nadaljnjo uporabo ter raziskovanje te tehnologije.
Namen: Metoda sledenja pogledu nam razkrije, kam sta med izvajanjem določene naloge usmerjena uporabnikov pogled in s tem pozornost. Zaradi tega je metoda že dobro uveljavljena na področju testiranja komercialnih spletnih strani. Z našimi raziskavami smo želeli ugotoviti, kaj nam sledenje pogledu razkrije pri vrednotenju različnih bibliografskih informacijskih sistemov ter kako se pridobljeni rezultati primerjajo z rezultati drugih, bolj konvencionalnih raziskovalnih metod. Metodologija/pristop: Na podlagi pregleda literature smo zasnovali seznam možnih vidikov vrednotenja in jim pripisali možne mere sledenja pogledu. Te smo preizkušali v treh uporabniških študijah, ki so bile izvedene med majem 2019 in majem 2022. Skupaj je v raziskavah sodelovalo 93 uporabnikov. V posameznih raziskavah so bile uporabljene tudi metode retrospektivnega in sočasnega glasnega mišljenja, standardizirani vprašalniki o uporabniški izkušnji ter snemanje zaslona. Rezultati: Metoda je posebej uporabna pri opazovanju interakcije uporabnikov z elementi na posameznih straneh. Kot manj koristna se je izkazala pri scenariju eksplorativnega iskanja, kjer uporabniki brskajo po mnogo poljubnih straneh. Za odkrivanje potencialnih težav uporabniškega vmesnika se je sledenje pogledu, v kombinaciji z vprašalniki ali glasnim mišljenjem, izkazalo za optimalno. Omejitve raziskave: Raziskave s sledenjem pogledu se izvajajo na majhnem vzorcu uporabnikov. Omejitev predstavljata tudi način vzorčenja in omejenost analiz na posamezne segmente strani ali nalog. Izvirnost/uporabnost raziskave: Na podlagi rezultatov raziskav smo predlagali teoretični okvir, ki je lahko osnova in vodilo raziskovalcem pri odločanju o tem, katere vidike bibliografskih informacijskih sistemov vrednotiti z uporabo metode sledenja pogledu ter katere mere uporabiti glede na zastavljena vprašanja.
Namen: Namen prispevka je raziskati, kako se bralne prakse generacije Z v Sloveniji oblikujejo na presečišču fizičnih prostorov, kot so knjižnice in knjigarne, ter digitalnih platform, kot so družbena omrežja in bralne aplikacije. Prispevek analizira, kako ti različni prostori vplivajo na bralne izbire, navade ter oblikovanje bralne identitete mladih bralcev. Metodologija/pristop: Raziskava temelji na spletni anketi, izvedeni med marcem in majem 2025, med študenti družboslovja in humanistike v Sloveniji, starimi od 18 do 25 let. Vprašalnik je vseboval zaprta in odprta vprašanja. Analiza se osredotoča na uporabo knjižnic in knjigarn ter vpliv digitalnih platform in družbenih omrežij na bralne izbire. Podatki so bili analizirani z deskriptivnimi statističnimi metodami. Rezultati: Rezultati kažejo, da študenti družboslovnih in humanističnih smeri generacije Z knjižnice večinoma uporabljajo za študij, knjigarne pa obiskujejo zaradi estetske izkušnje in brskanja brez namena nakupa. Vpliv digitalnih platform in omrežij na bralne izbire je prisoten, vendar manjši od pričakovanj; odločilna so priporočila iz osebnega kroga. Presenetljivo nizka je tudi uporaba specializiranih bralnih aplikacij. Omejitve raziskave: Vzorec je omejen na študente določenih študijskih področij, brez vključitve širše mladinske populacije. Raziskava bo v nadaljevanju dopolnjena s polstrukturiranimi intervjuji. Izvirnost/uporabnost raziskave: Članek osvetljuje vlogo knjižnic in knjigarn v digitalni dobi ter ponuja vpogled v bralne navade generacije Z, ki združuje tradicionalne in nove medije v oblikovanju lastne bralne identitete.
Članek v dveh delih predstavlja delovanje Združenja splošnih knjižnic (Združenja) od leta 1992, ko takratne splošnoizobraževalne knjižnice ustanovijo Zvezo splošnoizobraževalnih knjižnic, katere naslednik je Združenje, do začetka leta 2024. V tem prispevku, ki je prvi del, so predstavljeni začetki ter prvo desetletje delovanja do leta 2002. Razvoj in dejavnosti Združenja so obravnavane kronološko, pri čemer prispevek izpostavi vse strokovne in zakonodajne mejnike, ki so z namenom urejanja knjižnične dejavnosti zaznamovali knjižnično stroko, izvajanje knjižničnih storitev in mrežo splošnih knjižnic. Predstavi funkcijo, pomen in vlogo Združenja in izpostavi njegovo zavezanost pri zastopanju skupnih interesov vseh splošnih knjižnic v strokovni in splošni javnosti ter pri sooblikovanju nacionalnih, globalnih in kulturnopolitičnih opredelitev na področju splošnih knjižnic.
The topic of the paper is reading groups for the elderly users in public libraries. The population is ageing all over the world and libraries are also experiencing a need forprogrammes that are adapted to the elderly population. One of the important activities in public libraries are reading groups and it is important to adapt the groups to the needs and specificities of elderly people. The paper is divided into three parts. The first part presents the importance of reading, based on the literature. The second part of the paper highlights the specificities of age and ageing. In the third part, examples of good practice in Slovenian public libraries are given. The review was carried out on the basis of the websites of Slovenian public libraries, with the help of reference librarians and with professional literature. It is evident that Slovenian public libraries mostly offer reading groups for adult readers, in which retired citizens also participate. Only in some libraries are there reading groups exclusively for elderly readers. This is the first paper dealing with reading groups for the elderly in Slovenian public libraries.
