Knjižnica

Namen: Namen prispevka je na primeru uporabnikov splošnih knjižnic na Koroškem preučiti, kakšno je bralno življenje starejših. Osredotočili smo se na njihovo bralno vedenje in izkušnje ter raziskali njihove bralne navade in bralna okolja ter zanimanja za različne izmenjave bralne izkušnje. Poleg njihove bralne izbire nas je zanimal pred­vsem utelešeni, miselni in družbeni vidik branja. Metodologija/pristop: Raziskava je uporabila metodo ankete. Vprašalnik je bil v elektronski in tiskani obliki od julija do decembra 2025 na voljo uporabnikom splošnih knjižnic na Koroškem, starim 50 let ali več. V raziskavi je sodeloval priložnostni vzorec 87 anketirancev, tj. 2,1 % starejših uporabnikov knjižnic (82 žensk in 5 moških). Vpra­šalnik je obsegal 16 vprašanj, 6 zaprtih in 10 odprtih. Podatke smo analizirali s kvalita­tivnimi in kvantitativnimi deskriptivnimi statističnimi metodami. Rezultati: Rezultati kažejo na visoko raven bralne kulture pri anketirancih. Branje zanje ni le prostočasna dejavnost, temveč pomembno vpliva na kakovost življenja, osebni razvoj in življenjsko usmeritev. Pogosto ga povezujejo z vsakdanjo rabo, kot sta pridobivanje idej ter izboljšanje komunikacije in odnosov. Raziskava potrjuje, da bra­nje spodbuja čustveno doživljanje, samorefleksijo in osebno rast ter pomeni intimno, individualno izkušnjo. Pomemben vidik poglobljenega branja je tudi vizualizacija, ki prispeva k celostnemu doživljanju besedila. Omejitve raziskave: Vzorec je razmeroma majhen (N = 87), geografsko omejen na Ko­roško in z izrazito prevlado žensk (82 oz. 94,3 %), zato rezultatov ni mogoče posploše­vati na širšo populacijo. Vključuje predvsem aktivne uporabnike knjižnic, kar lahko vpliva na pristranskost rezultatov. Podatki temeljijo na samoporočanju udeležencev, kar pomeni, da so lahko podvrženi subjektivnim ocenam in da so možna odstopanja od dejanskega vedenja. Izvirnost/uporabnost raziskave: Raziskava in spoznanja, ki smo jih pridobili, ponujajo vpogled v bralno vedenje in navade starejših uporabnikov splošnih knjižnic na Koro­škem, kar je pomembno za razvoj bralne kulture in pismenosti. Rezultati so lahko izho­dišče za nadaljnje raziskave z neuporabniki in načrtovanje novih knjižničnih storitev na tem območju ter prav tako za nadaljnje primerjave in raziskovanja v slovenskih knjižnicah.

Namen: Namen raziskave je bil analizirati in primerjati uporabniške vmesnike treh digitalnih portalov kulturne dediščine: Kamre, Digitalne knjižnice Slovenije (dLib) in Europeane. Zanimalo nas je, katere značilnosti uporabnosti se pojavljajo pri različnih tipih uporabnikov ter na katerih področjih se izbrani portali med seboj razlikujejo. Metodologija/pristop: Raziskava je temeljila na ekspertni metodi kognitivnega spreho­da. Oblikovane so bile štiri persone, ki so se razlikovale glede na stopnjo izobrazbe, digitalne veščine, motivacijo in cilje uporabe. Persone so bile postavljene v vnaprej pripravljene scenarije iskanja fotografij Bleda. Uporabniški vmesniki portalov Kamra, Europeana in Digitalna knjižnica Slovenije so bili vrednoteni glede na strukturo, navi­gacijo, iskanje, rezultate in metapodatke. Rezultati: Rezultati so pokazali, da uporabniki pri vseh treh portalih praviloma hitro razumejo osnovno strukturo sistema in najdejo način za začetek iskanja. Največ razlik med portali se je pokazalo pri navigaciji, preglednosti rezultatov in kakovosti metapo­datkov. Kamra se je izkazala kot portal z bogatim vsebinskim kontekstom, Europeana z velikim številom zadetkov in možnostmi nadaljnjega raziskovanja, Digitalna knjižni­ca Slovenije pa z učinkovitim iskanjem in filtriranjem rezultatov. Digitalno bolj vešči uporabniki so bili občutljivejši na kakovost metapodatkov, digitalno manj vešči pa na navigacijo in orientacijo po sistemu. Omejitve raziskave: Raziskava temelji na ekspertni oceni enega raziskovalca in uporabi person namesto dejanskih uporabnikov, zato ugotovitev ni mogoče neposredno po­splošiti na celotno populacijo uporabnikov. Izvirnost/uporabnost raziskave: Raziskava predstavlja primer uporabe kognitivnega sprehoda, person in scenarijev za vrednotenje portalov kulturne dediščine. Ugotovitve so lahko podlaga za izboljšave uporabniških vmesnikov ter nadaljnje raziskave upo­rabniške izkušnje na področju digitalne kulturne dediščine.

This article explores the relationship between book reading, reading literacy, democ­racy, and national security in a period of rapid technological, political, and linguis­tic change. Building on three recent reading manifestos (the Ljubljana Manifesto, the Riga Manifesto, and the Slovenian Manifesto on Reading for the 21st Century) it ar­gues that higher-level reading is a foundational practice that supports critical think­ing, perspective-taking, empathy, cognitive patience, and other capacities essential for democratic citizenship and resilience. To explain why higher-level reading has become increasingly important, the article identifies four interconnected developments shap­ing contemporary societies. First, new information technologies, including artificial intelligence, have expanded access to knowledge while also accelerating the spread of misinformation and conspiracy theories. Second, democratic institutions are facing increasing pressure from authoritarian and populist tendencies. Third, the growing dominance of English and advances in machine translation are transforming linguistic practices and raising questions about the future role of national languages. Fourth, international assessments such as Programme for International Student Assessment (PISA) and Programme for the International Assessment of Adult Competencies (PI­AAC) reveal declining reading literacy and widening inequalities in literacy skills across many developed countries. Drawing on recent empirical research, the article argues that literary reading enriches vocabulary, strengthens perspective-taking, and enhances the ability to understand complex social realities. It concludes that high lev­els of reading literacy, particularly in one’s first language, contribute to cultural re­silience, innovation, democratic stability, and national security. Higher-level reading therefore should be regarded not only as an educational or cultural objective, but also as a strategic societal priority.

Svrha: Cilj je rada predstaviti podcast ZKDruškanje pokrenut prije šest godina. U radu će se predstaviti Uredništvo podcasta i njegove aktivnosti: pokretanje podcasta, di­namika objavljivanja epizoda, proces osmišljavanja i snimanja epizoda (uključujući pronalaženje gostiju, provedbu intervjua, proces tehničke obrade snimki), analiza sa­držaja i angažiranosti publike, suradnja s Uredništvom društvenih mreža Zagrebačko­ga knjižničarskog društva, izazovi s kojima se Uredništvo susreće i kako ih nadilazi te doprinosi struci zahvaljujući ovom projektu. Metodologija/pristup: U ovom smo radu pristupili sveobuhvatnoj analizi podcasta. Uk­ljučujući sustavan pregled tematskog razvoja od njegova osnutka 2020. godine, iznijeli smo statistički pregled epizoda, pregled dosega epizoda i statističke podatke publike te smo se osvrnuli na povratne informacije slušatelja. Statistički podaci uzeti su u vre­menskom periodu od objave prve epizode u lipnju 2020. zaključno s 5. veljače 2026. godine. Dobiveni rezultati istraživanja prezentirani su grafičkim prikazima kako bi se dobio njihov bolji pregled i izveo precizniji zaključak o uspješnosti podcasta. Rezultati: Analiza pokazuje značajan porast dosega nakon prelaska na YouTube i stabilizaciju publike na prosjeku od 165 jedinstvenih gledatelja tijekom volonterske produkcije. Podaci o prosječnom zadržavanju gledatelja od 2,35 % potvrđuju preferen­ciju stručne zajednice prema kraćim formatima i selektivnoj konzumaciji informacija. Ova analiza omogućuje Uredništvu uvid u uspješnost sadržaja te služi kao putokaz za buduće djelovanje: nalazi ukazuju da odabir aktualnih tema i inspirativnih gostiju izravno utječe na atraktivnost podcasta te upućuju na potrebu za stalnim inoviranjem formata i pristupa. Ograničenja: S obzirom na postojanje malog broja knjižničarskih podcasta u Hrvatskoj, analize i zaključci proizlaze iz rada Uredništva podcasta ZKDruškanje. Originalnost/vrijednost: Ovaj prikaz rada Uredništva podcasta može poslužiti kao pri­mjer dobre prakse kolegama knjižničarima, istraživačima i stručnjacima: kako knjiž­ničarske teme učiniti dostupnima široj publici, kako iskoristiti nove platforme, kako poticati profesionalnu povezanost i razmjenu znanja u knjižničarskoj zajednici.

Namen: Prispevek analizira stanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v slo­venskih splošnih knjižnicah ter preverja uresničevanje ciljev iz dokumenta Strateške usmeritve na področju IKT v splošnih knjižnicah za obdobje 2019–2028. Obravnava po­dročja izobraževanja, financiranja, človeških virov, opreme in informacijske varnosti. Metodologija/pristop: Junija 2025 smo s spletno anketo zajeli 41 od 58 slovenskih splo­šnih knjižnic. Podatki so bili dopolnjeni s popisom opreme za informacijsko-komuni­kacijsko tehnologijo za leto 2021, statistikami BibSiSt, podatki Ministrstva za kulturo ter s pregledom izobraževalnih katalogov Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) ter Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) (2019–2024). Rezultati: Knjižnice so dosegle napredek pri avtomatizaciji izposoje, uvedbi storitev v oblaku in podpori uporabnikom pri digitalnem izobraževanju. Vrzeli so bile zazna­ne na področjih informacijske varnosti, posodabljanja strojne opreme, razpoložljivo­sti kadra na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije in ciljno usmerjenih izobraževanj. Omejitve raziskave: Prostovoljni odziv, anonimnost in časovna omejenost (2024/2025) omejujejo posploševanje. Izvirnost/uporabnost raziskave: Prvi celovit pregled stanja na področju informacijsko­-komunikacijske tehnologije v slovenskih splošnih knjižnicah z izhodišči za načrtova­nje razvoja.