Duševno zdravje strokovnih delavcev v vrtcu je povezano s kakovostjo njihovega dela in izidi pri otrocih na različnih področjih razvoja. Vrtci imajo osrednjo vlogo pri spodbujanju razvoja in učenja malčkov in otrok, zato je pomembno prepoznati in razumeti dejavnike ter mehanizme, ki prispevajo k duševnemu zdravju strokovnih delavcev. Namen raziskave je bil preučiti povezanost med zaznano socialno oporo na delovnem mestu in z delom povezanim duševnim zdravjem strokovnih delavk v vrtcu ter posredno vlogo zaznanega poseganja dela v zasebno življenje v tej povezavi. V vzorec je bilo vključenih 862 vzgojiteljic in njihovih pomočnic, zaposlenih v javnih vrtcih. S pomočjo vprašalnikov smo pridobile podatke o njihovi starosti, značilnostih delovnega mesta, socialni opori pri delu, poseganju dela v zasebno življenje ter znakih težav (izčrpanosti in depersonalizaciji) ter dobrega duševnega zdravja na delovnem mestu (poklicni izpolnitvi). Analiza poti je pokazala, da večja socialna opora na delovnem mestu ugodno prispeva k duševnemu zdravju na delovnem mestu, in sicer neposredno in posredno preko zniževanja poseganja dela v zasebno življenje. Zaznana socialna opora in poseganje dela v zasebno življenje predstavljata pomembnejša dejavnika v duševnem zdravju strokovnih delavk kot njihova starost in objektivne značilnosti delovnega mesta (število otrok s posebnimi potrebami in število tujejezičnih otrok v oddelku). Rezultati nakazujejo, da lahko s podpiranjem opornih odnosov med zaposlenimi v vrtcu zmanjšamo neugodne učinke zahtev delovnega mesta na duševno zdravje strokovnih delavk v vrtcu.
Mladi odraščajo v vse bolj nepredvidljivem svetu, hkrati pa vse pogosteje poročajo o zaskrbljenosti zaradi različnih vidikov lastne ter družbene prihodnosti. Ta je povezana z nižjim blagostanjem, mlade pa tudi ovira pri že sicer zahtevnem opravljanju razvojnih nalog v mladostništvu, med katere sodijo oblikovanje učne in poklicne identitete ter pričakovanj na obeh področjih. Zato nas je zanimalo, kakšna je povezanost med zaskrbljenostjo glede prihodnosti družbe, optimizmom glede lastne prihodnosti in izobraževalnimi pričakovanji. Uporabili smo nacionalne podatke zbrane v Mednarodni raziskavi državljanske vzgoje in izobraževanja (ICCS 2022), ki zajemajo reprezentativni vzorec odgovorov 4.958 osmošolk in osmošolcev iz Slovenije. Rezultati kažejo, da se večja zaskrbljenost glede evropske prihodnosti povezuje z nižjim optimizmom glede lastne prihodnosti, večja zaskrbljenost glede globalnih groženj pa z nekoliko višjim optimizmom. Rezultati ordinalne logistične regresije so pokazali, da višja zaskrbljenost glede prihodnjih negativnih družbenih izidov na evropski in globalni ravni napoveduje nižja pričakovanja glede izobraževalnih izidov mladostnikov ob statističnem nadzoru družbeno-ekonomskega položaja družine in državljanske vednosti, ki k pričakovanjem prispevata pozitivno. Učinek pričakovanih negativnih družbenih izidov na pričakovane izobraževalne izide učencev je delno posredovan preko optimizma glede lastne prihodnosti, pri čemer imajo bolj optimistični učenci višja izobraževalna pričakovanja. Ugotovitve naše študije kažejo na zaščitno vlogo ugodnega družinskega okolja in optimizma pri soočanju z negotovostjo v družbi. Poleg tega ima lahko pri podpori učencev iz slabših družbeno-ekonomskih okolij pomembno vlogo javno šolstvo, ki lahko izboljša državljansko vednost in samoučinkovitost učencev ter jih opolnomoči za oblikovanje visokih učnih pričakovanj ter učinkovito udejstvovanje v družbi.
Skrb in nega starejših svojcev postajata čedalje pogostejši izziv delovne populacije. Ob tem se pričakuje, da bo število zaposlenih, ki morajo tovrstne obveznosti usklajevati z delovnimi, naraščalo. Dozdajšnje raziskave so se osredotočale predvsem na negativne izide omenjenega usklajevanja, vezane na blagostanje in zdravje posameznika, pri tem pa so bili prezrti pozitivni izidi ter pogojevalci in posredovalci, ki povečajo verjetnost za take pozitivne izide. V tem preglednem članku so povzeti dejavniki telesnega, socialnega in duševnega blagostanja iz posameznikovega delovnega in zasebnega življenja, osebne lastnosti in sociokulturni kontekst, njihova obravnava pa izhaja iz teorije zahtev in virov in ekološkosistemske teorije. V pregled relevantne literature je bilo vključenih 22 člankov, objavljenih med letoma 2017 in 2024. Iz rezultatov je razvidno, da se zahteve tako v zasebnem življenju kot na delovnem mestu negativno povezujejo z dejavniki blagostanja. Ob tem pa se viri na obeh omenjenih področjih pričakovano pozitivno povezujejo z dejavniki blagostanja. Prispevek obravnava tudi kontekst, v katerem so bile izvedene raziskave ter pogojevalce in posredovalce med omenjenimi dejavniki in izidi ter s tem prispeva k celostnemu razumevanju blagostanja zaposlenih z obveznostmi oskrbe in nege starejših svojcev, poleg tega odpira nove priložnosti za raziskovanje te rastoče skupine zaposlenih.
Namen študije je bil raziskati povezanost med psihološkim osamosvajanjem od staršev in dimenzijami ljubezni ter konfliktnostjo in zadovoljstvom v partnerskih odnosih pri mladih na prehodu v odraslost. V raziskavi je sodelovalo 199 udeležencev, starih med 18 in 29 let, ki so bili v partnerskem razmerju. Udeleženci so izpolnili kratko obliko Testa osamosvajanja na prehodu v odraslost (TOPO-K), kratko obliko Sternbergove lestvice trikotne teorije ljubezni (TLS-15) ter ocenili konfliktnost in zadovoljstvo v partnerskem odnosu ter konfliktnost med staršema. Rezultati so pokazali nizke, a pomembne povezave med dimenzijami osamosvajanja in dimenzijami ljubezni. Povezanost z mamo je bila pozitivno povezana z intimnostjo, strastnostjo in zavezanostjo v odnosu s partnerjem, medtem ko je bila zaznana vsiljivost obeh staršev negativno povezana z dimenzijami ljubezni. Doživljanje intimnosti je visoko pomemben napovednik nižje konfliktnosti v partnerskem odnosu, medtem ko je razveza staršev in konfliktnost med staršema napovedovala višjo konfliktnost v partnerskem odnosu mladih. Intimnost in zavezanost sta se izkazali kot pomembna pozitivna napovednika zadovoljstva v partnerskem odnosu, zaznana očetova vsiljivost pa je na zadovoljstvo v partnerskem odnosu imela negativen učinek. Zaključiva lahko, da sta spoštovanje osebnih meja in opora pri osamosvajanju pomembna dejavnika za uspešne in izpolnjujoče partnerske odnose mladih, vendar je najpomembnejši napovednik konfliktnosti in zadovoljstva v partnerskem odnosu kakovost ljubezenske zveze, zlasti na področju intimnosti in zavezanosti.
Zdravljenje novorojenčka v bolnišnici je za starše stresna izkušnja, ki se odraža v njihovem doživljanju raznolikih potreb. Namen raziskave je bil proučiti potrebe staršev novorojenčkov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, ter jih primerjati s potrebami staršev, kot jih ocenjujejo zdravstveni delavci. V vzorec smo vključili 189 staršev, katerih novorojenček je bil zdravljen na Kliničnem oddelku za neonatologijo, ter 33 zdravstvenih delavcev, zaposlenih na tem oddelku. Za raziskavo smo prilagodili in uporabili Vprašalnik potreb staršev novorojenčkov, zdravljenih na neonatalnem oddelku (angl. NICU Family Needs Inventory; Ward, 1999), ki so ga izpolnili starši in zdravstveno osebje. Rezultati so pokazali, da so starši kot najpomembnejši ocenili potrebi po bližini in pomiritvi, sledi potreba po informacijah, nato potreba po opori in nazadnje potreba po udobju. Zdravstveno osebje je potrebe staršev ocenilo v podobnem vrstnem redu; kot najpomembnejši je ocenilo potrebi po pomiritvi in bližini, sledijo potrebe po informacijah, opori in udobju. Nadalje smo ugotovili, da so starši v primerjavi z zdravstvenim osebjem ocenili potrebe po bližini, pomiritvi in informacijah kot razmeroma pomembnejše. Starši, ki so bivali v bolnišnici, so izražali višji potrebi po opori in informacijah; starši, katerih novorojenček se je zdravil dlje časa, so izražali nižjo potrebo po bližini; starši z višjo izobrazbo pa so izražali nižjo potrebo po informacijah. Na podlagi ugotovitev raziskave poudarjamo ključne potrebe staršev novorojenčkov, zdravljenih v bolnišnici, in opozarjamo na pomen razumevanja teh potreb pri zdravstvenem osebju, kar je bistveno za izboljšanje kakovosti oskrbe novorojenčkov ter povečanje zadovoljstva in psihičnega blagostanja staršev.
