V Sloveniji se počasi, a vztrajno povečuje število oseb s posebnimi potrebami, vključenih v večinske izobraževalne programe na različnih izobraževalnih ravneh. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v zaznave učiteljev o udejanjenju inkluzije učencev s posebnimi potrebami (UPP) na splošno in specifično inkluzije slepih učencev, ugotoviti, kako so zaznave inkluzije UPP na splošno povezane z zaznavanjem inkluzije slepih učencev ter odkriti morebitne razlike v merjenih dimenzijah med učitelji, zaposlenimi na različnih izobraževalnih ravneh. V raziskavi je sodelovalo 263 učiteljev (186 žensk, 76 moških in 1 nebinarna oseba), od tega 95 osnovnošolskih, 101 srednješolskih in 67 visokošolskih učiteljev. Učitelji so izpolnili Lestvico ocenjevanja inkluzije (SAI) (Rosado-Castellano idr. 2022) in Lestvico zaznav inkluzivnega izobraževanja slepih. Učitelji zaznavajo inkluzivne vrednote v šolskem prostoru, pogrešajo pa več inkluzivnih praks v širši družbi, imajo pozitivna stališča do inkluzije slepih, hkrati pa zaznavajo težave pri delu z njimi ter majhno zunanjo podporo za delo. Zaznavanje udejanjenja inkluzije za UPP je pozitivno povezano z zaznavanjem inkluzije slepih učencev. Največje razlike v merjenih dimenzijah so se pokazale med osnovnošolskimi in srednješolskimi učitelji na eni strani ter visokošolskimi učitelji na drugi. Ugotovitve raziskave so pomembne za vse deležnike na področju izobraževanja, ker kažejo na možnosti izboljšanja udejanjenja inkluzije za UPP in slepe učence na vseh izobraževalnih ravneh.
Namen raziskave je bil proučiti, katere vsebine strokovne podpore strokovni delavci, ki sodelujejo z družinami otrok s posebnimi potrebami, prepoznavajo kot najbolj uporabne za svojo prakso in bi jih želeli spoznati na usposabljanjih ter kako ocenjujejo učinkovitost intervizijskih srečanj kot oblike strokovnega posvetovanja. Uporabljena je bila kombinacija kvantitativnega in kvalitativnega pristopa zbiranja in analize podatkov pri evalvaciji izbranega večurnega usposabljanja, pri čemer so bili podatki zbrani z anketnim evalvacijskim vprašalnikom, ki je vseboval zaprta in odprta vprašanja. Kvantitativni podatki so bili analizirani z deskriptivno statistiko, kvalitativni pa s postopkom tematske analize. Rezultati kažejo, da strokovni delavci najbolj potrebujejo vsebine s področja značilnosti družin otrok s posebnimi potrebami in učinkovite komunikacije z njimi, še posebej s starši otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Intervizijska srečanja so prepoznali kot zelo uporabno obliko za izmenjavo izkušenj, iskanje strokovnih rešitev in krepitev medsebojne podpore. Ugotovitve nakazujejo smiselnost sistematične uvedbe intervizije, ob podpori vodstva in ustreznih organizacijskih pogojih, ali spodbujanja iniciative strokovnih delavcev za njeno samostojno izvajanje.
Sodelovanje med deležniki v osnovni šoli praviloma prinaša boljši učni napredek učencev in večje zadovoljstvo staršev, zaposlenih ter skupnosti kot celote. Kljub temu se pri tem pojavljajo izzivi, dileme in vprašanja, ki jim je treba nenehno namenjati pozornost in iskati optimalne rešitve. V predstavljeni kvalitativni raziskavi proučujemo sodelovanje med učitelji in šolskimi knjižničarji s perspektive učiteljev. V raziskavi je sodelovalo sedem učiteljev in med njimi sta dva poročala o izrazito slabem sodelovanju s šolskimi knjižničarji. Rezultati sicer kažejo, da so učitelji sodelovanju s šolsko knjižnico naklonjeni in v tej vidijo enega od podpornih sistemov tako pri svojem osebnem profesionalnem razvoju kot tudi učnem napredku in razvoju učencev. V ospredje postavljajo osebnostne lastnosti šolskega knjižničarja in se zavedajo pomena naklonjenosti vodstva, ki podporo šolski knjižnici izraža tudi z zagotavljanjem finančnih sredstev za njeno delovanje.
Radicalisation is understood as a cognitive, ideological and/or emotional process that may heighten the risk of engagement in extremist behaviours, whereas violent extremism is primarily framed as a behavioural phenomenon. Both are complex, multidimensional processes with global significance. In Slovenia, however, radicalisation and violent extremism remain underexplored in the socio-pedagogical research, partly due to the absence of domestic terrorist incidents. Against this backdrop, the present article frames radicalisation and violent extremism as socio-pedagogical issues requiring further inquiry. First, the factors underlying youth radicalisation and violent extremism are outlined, with a particular focus on the push, pull and individual factors that should guide socio-pedagogical prevention efforts. Second, despite the dearth of rigorous data, this article presents the best available foundations for the future development of Slovene socio-pedagogical theory and practice, drawing on international knowledge regarding possible prevention strategies. Finally, this article emphasises that social pedagogy provides a necessary counterpoint to securitisation, highlighting the relevance of contextual complexity, relationality and inclusion when addressing radicalisation and extremism. This article concludes that developing evidence-based, multidimensional socio-pedagogical approaches is essential to effectively prevent radicalisation and violent extremism in the educational context while safeguarding inclusive and democratic educational environments.
V prispevku obravnavamo ključne sodobne trende glede raziskovanja, politike in prakse izobraževanja odraslih (IO), ki jih lahko identificiramo v (evropskem in anglosaškem) mednarodnem prostoru, ter na ta način preučujemo klasifikacije vodilnih andragoških konceptov, teorij, epistemologij, metodologij, politik in praks IO. Izhajamo iz spoznanja, da razumevanje fenomena IO temelji tako na raziskovanju kot tudi politiki in praksi ter da je tovrstno razumevanje IO stalnica razprav v mednarodnem prostoru. Pri klasifikaciji raziskovanja opozorimo na pluralizem teoretskih in epistemoloških pristopov ter različne namene, ki jih ima IO. Pri klasifikaciji politike izpostavimo IO kot predmet javne politike ter utemeljujemo medsektorsko naravo politike IO. Pri klasifikaciji prakse pokažemo, kako je mogoče njeno večplastno in raznoliko naravo sistematično preučevati kot sistem IO, ter klasificiramo organizacije IO, opredelimo temeljne dejavnosti izobraževalcev odraslih in predstavimo ključne značilnosti učečih se v IO.
