V prispevku se osredotočamo na uporabo orodij umetne inteligence, in sicer ChatGPT ter Perplexity, v procesu prepoznavanja krajšav in razvezav v angleških besedilih stroke, in sicer na primeru varstvoslovnih besedil, ter izsledke primerjamo s filtracijo besedil z algoritmom Krajšavar. Angleška besedila, ki smo jih uporabili pri filtraciji z orodjema umetne inteligence in algoritmom, smo ročno zbrali na podlagi tipološke klasifikacije angleških varstvoslovnih besedil. V prispevku predstavimo značilnosti algoritma Krajšavar, opišemo njegov razvoj in delovanje ter v nadaljevanju orišemo zbiranje besedil in pripravo gradiva za filtracijo. Osredinimo se na uporabo orodij ChatGPT in Perplexity pri samodejnem prepoznavanju krajšavno-razvezavnih parov v angleških varstvoslovnih besedilih, preverimo izsledke filtracije ter jih primerjamo z izsledki, pridobljenimi z algoritmom Krajšavar, in z rezultati ročnega pregleda.
Praslovansko *(w)ǫsъ ‘brk’: problemi rekonstrukcije V prispevku poskušamo odgovoriti na vprašanje, ali je v pozni praslovanščini možno rekonstruirati obliko *wǫsъ. Dokazujemo, da stara cerkvena slovanščina, starosrbščina in staročeščina to tezo zavračajo. Pri tem je pomenljivo, da sodobna češka oblika vousy ‘brada’ ni zanesljiv dokaz. Hkrati tudi dokazujemo, da rekonstrukcija *ǫsъ ne nasprotuje tradicionalni etimologiji te besede in govori v prid razlage, ki jo je predlagal Oleg N. Trubačov. Predlagani sta dve razlagi za izgubo začetnega w- pri obliki *(w)ǫsъ v pozni praslovanščini.
V prispevku obravnavamo vključujočo terminologijo, ki je osnovana na prepoznavanju različnosti, spoštovanju posameznika in načelih enakosti, njen namen pa je preprečiti stereotipizacijo in diskriminacijo ranljivih in marginaliziranih skupin. Opredeliti poskušamo različne načine rabe vključujoče terminologije, podrobneje pa se osredotočamo na mehanizme, prek katerih se vključujoča terminologija uveljavlja na področju medicine. Poleg tega predstavljamo tudi mogoče vzroke in razloge za pobude za terminološke intervencije s tega področja, podprte z argumentom vključujoče terminologije.
V prispevku so uvodoma predstavljeni Haugenov model jezikovne standardizacije in njegovi najpomembnejši popravki (Joseph, Subačius), nato pa je glede na lastnosti (čas selekcije, položaj jezika, načrtovanost standardizacije, razlika med pisnim in govorjenim standardom, perceptivne lastnosti te razlike in uzaveščenost narečne osnove standardnega koda) knjižna slovenščina uvrščena med standardne jezike poznega tipa. Prikazane so nekatere ključne značilnosti, po katerih je podobna standardnim jezikom zgodnjega oz. poznega tipa in po katerih se od njih razlikuje.
Vzhodna rovtarska narečja (horjulsko, škofjeloško in poljansko narečje), ki so se razvila na gorenjski narečni osnovi južne slovenščine, so bila med terenskim delom za SLA sorazmerno zgodaj popisana. Raziskave Tineta Logarja so se tu začele sredi 40. let, najmlajši študentski zapisi pa segajo v 80. oz. 90. leta prejšnjega stoletja. Ker nobeno izmed narečij še ni podrobno monografsko obdelano, so v prispevku predstavljena izhodišča za nadaljnje raziskave na podlagi glasovnega gradiva za SLA.
Tesnièrjev L’Atlas pour servir à l’étude du duel en slovène iz leta 1925 je v letu 2022 v prevodu kot Atlas za študij dvojine v slovenščini doživel pomembno aktualizacijo. V interdisciplinarnem projektu med Filozofsko fakulteto in Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani je bil izdelan digitalni prototip atlasa. V članku podajamo zgodovinske okoliščine nastanka atlasa, njegovo recepcijo, dolgo pot do prevoda, izdelavo prototipa in načrte za projekte, ki jih omogoča digitalizacija.
Prispevek uvodoma predstavlja ozadje koroškega plebiscita leta 1920 in francosko zunanjo politiko, ki je omogočila Tesnièrjevo lingvističnogeografsko raziskavo dvojine v slovenščini. Tesnière je bil kot eden od članov mednarodne plebiscitne komisije posebej povezan s Koroško in je tamkajšnje razmere s »slovanskega vidika« podrobneje opisal v uvodu v atlas. Analiza koroškega gradiva kaže, da je uspešno premostil meddržavne politične ovire. Poleg tega je zavrnil tezo o povezavah med ohranjenostjo dvojine in zaostalostjo civilizacije.
Tema prispevka je slovensko narečno gradivo, ki ga je Lucien Tesnière v letih 1920–1924 zbral za svojo disertacijo Les formes du duel en slovène in spremljajoči prvi slovanski jezikovni atlas, Atlas linguistique pour servir à l’étude du duel en slovène. Gradivo, ki se je ohranilo v avtorjevi zapuščini v Narodni knjižnici Francije in doslej še nikoli ni bilo v celoti objavljeno, je zdaj v obliki skenov na voljo za nadaljnje raziskave. Prispevek predstavlja celotno vprašalnico s 424 vprašanji in analizo Tesnièrjeve mreže, opredeli podmrežo 87 govorov, zapisanih po vprašalnici, ter oriše strukturo tega dela Tesnièrjeve zapuščine.
Na prelomu 19. in 20. stoletja so na obeh straneh Atlantika začeli izhajati dvojezični slovarji, namenjeni slovenskim izseljencem v ZDA. V prispevku analiziramo, kako so avtorji štirih slovarjev (Kubelka 1904; Kubelka 1912; Košutnik 1912 in Kern 1919) v uvodnem in v slovarskem delu obravnavali izgovor ter zapis/pravopis. Podrobno smo preučili razlage izgovora v posameznih slovarjih in razumljivost teh razlag za ciljno publiko. Prav tako nas je zanimalo, ali so avtorji vključevali angleške iztočnice oz. angleške ustreznike slovenskih iztočnic, zapisane v ameriški ali britanski angleščini, ko sta bila oba variantna zapisa v rabi v ZDA.
V sestavku je predstavljen del procesa izdelave interaktivnega Tesnièrjevega Lingvističnega atlasa za študij dvojine v slovenščini. Predstavljeno delo se osredotoča na razvoj uporabniškega vmesnika in zajema naslednje korake: analizo podobnih obstoječih interaktivnih atlasov, raziskavo uporabnikov, načrtovanje uporabniške izkušnje, oblikovanje vmesnika in izdelavo prototipa. Rezultat predstavljenega dela je delujoč prototip, ki bo služil kot osnova za njegov končni razvoj interaktivnega Tesnièrjevega lingvističnega atlasa.
V prispevku predstavljamo Korpus znanstvenih besedil sodobne slovenščine, specializirani pisni korpus slovenščine, ki obsega 33.604.256 pojavnic iz 884 znanstvenih in strokovnih besedil zlasti s področij družboslovja in humanistike, nastalih predvsem med letoma 2000 in 2023. Osredotočamo se na prikaz besedilnotipske sestave korpusa, tehničnih postopkov predpriprave korpusnih besedil, korpusne anotacije, formatov zapisa korpusnih besedil in dostopnosti korpusa. Predstavljamo tudi motivacijo za izgradnjo korpusa in njegovo aplikativno vrednost, pri čemer skušamo opredeliti specifike in prednosti Korpusa znanstvenih besedil sodobne slovenščine glede na druge slovenske korpuse, ki vključujejo strokovna in znanstvena besedila.
Multi-word prepositions (MWPs) are complex lexical units, typically formed from prepositions and nouns. Because many are still evolving semantically, morphologically, and syntactically, no definitive list of MWPs exists. This article examines three-word expressions with the structure preposition + noun + preposition. Using regular expressions, these patterns were applied to a Croatian language corpus to identify and analyze potential MWPs based on features such as frequency of use, variability of elements, semantics, and other relevant properties.
This article analyses the polysemy of agent noun suffixes in six Slavic languages (Russian, Ukrainian, Polish, Czech, Serbian, and Slovenian) by using the “metonymic” approach to word formation developed by Laura Janda (2011). It discusses the semantic features of verbs that agentive suffixes can be attached to, and it describes the semantic types represented by the derived nouns. It is demonstrated that agentive suffixes serve to form nouns that belong to a broad range of categories other than agent, and that the formation of these nouns can be analyzed through the lens of metonymy patterns.
