
In recent decades, solar salterns in Europe have become protected natural areas. Long-term human activity has created a typical saltern ecosystem, providing habitats for numerous plant and animal species. We describe traditional salt-making using the example of the Sečovlje salterns in Slovenia, focusing on salt crystallisation areas during the 2024 salt season. The role of the petola microbial mat as both salt-making heritage and a natural feature is illustrated by examples from Croatia (Pag, Nin, Ston), Italy (Cervia), and France (Aigues-Mortes, Guérande). We examined the heritagisation of solar salt-making using the examples of the salterns in Aigues-Mortes (France) and Sečovlje (Slovenia). Saltworkers and salt production as an economic activity play a key role in preserving the saltscape. Morske soline – prostor solinarstva in naravni habitat Območja morskih solin postajajo v Evropi v zadnjih desetletjih zavarovana območja narave. Zaradi dolgotrajnega delovanja človeka je nastal tipičen solinski ekosistem, ki je območje habitatov številnih rastlinskih in živalskih vrst. Tradicionalno morsko solinarstvo smo orisali na primeru Sečoveljskih solin v Sloveniji, s poudarkom na območjih kristalizacije soli v solni sezoni 2024. Vlogo petole kot solinarske dediščine in narave orišejo primeri iz Hrvaške (Pag, Nin, Ston), Italije (Cervia) in Francije (Aigues-Mortes, Guérande). Dediščinjenje morskega solinarstva pa smo preučili na primeru solin v Aigues-Mortes (Francija) in Sečoveljskih solin (Slovenija). Pri ohranjanju solinarske pokrajine imajo ključno vlogo solinarji ter solinarstvo kot gospodarska dejavnost.
V prispevku je predstavljeno ime Ljubelj in spreminjanje denotatov imena vse do sodobnosti, ko je ime v rabi oziroma v besedilih postalo funkcijsko neučinkovito. Upoštevajoč pobudo Občine Tržič, je Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije spodbudila pripravo strokovnega mnenja, ki je v tem prispevku predstavljeno tudi z jezikoslovne perspektive, tj. onimizacije (poimenovanja) in transonimizacije (prenosa imena na drugo entiteto). Renaming the mountain pass Ljubelj to Stari Ljubelj (Old Ljubelj) This article presents the Slovenian geographical name Ljubelj and how its denotations have changed over time, up to the present day, when the name has acquired multiple denotations in spoken and written use, and is thus functionally overloaded. The Commission for the Standardization of Geographical Names of the Government of the Republic of Slovenia, taking into account an initiative from the Municipality of Tržič, encouraged the preparation of an expert opinion, which is also presented in this article from a linguistic point of view – that is, from the perspective of ononymization (naming) and transonymization (the transfer of a name to another entity).
Terasirana območja so pozornost različnih strokovnjakov vzbudila razmeroma pozno. Prvi njihov vpis na Unescov seznam je bil izveden leta 1979, zanimanje zanje pa se je krepilo na prehodu iz 20. v 21. stoletje, posebej po ustanovitvi Mednarodnega združenja terasiranih pokrajin (International Terraced Landscapes Alliance – ITLA). Eden ključnih problemov je evidentiranje teras. V prispevku primerjamo starejšo metodo, ki temelji na ročnem evidentiranju na podlagi topografskih zemljevidov in ortofoto posnetkov, ter novejšo metodo, temelječo na laserskem skeniranju površja. Ta omogoča vpogled pod rastlinski pokrov in samodejno digitalizacijo kulturnih teras, s čimer dobimo bistveno boljše podatke o terasiranosti območij. Rezultate smo povezali tudi z analizo tipov rabe zemljišč in preučili, pri katerih tipih so razlike med obema metodama največje. Methods for identifying terraced areas on the example of the Vipava Hills Terraced areas have come to the attention of various experts relatively late. First inscribed on the UNESCO list in 1979, interest in terraced landscapes increased at the turn of the 20th century, especially after the establishment of the International Terraced Landscapes Alliance (ITLA). One of the key problems is the recording of terraces. This paper compares the older method, based on manual recording from topographic maps and orthophotos, with the new method based on laser scanning of the surface. This method, however, allows to see under the vegetation cover and to automatically digitise agricultural terraces, thus providing significantly better information on the terracing of the areas. We have also linked the results to an analysis of land-use types and explained which types show the biggest differences between the two methods.
Prebivalstvo Slovenije se je v drugem desetletju 21. stoletja številčno povečalo kljub manjšanju števila žensk v rodni dobi in posledično manjšem številu rojstev ter večanju števila umrlih zaradi staranja. Rast je omogočalo priseljevanje iz tujine, ki se je okrepilo leta 2017, ko je popustil učinek finančno-gospodarske krize. Je pa pandemija COVID-19 povzročila padec priseljevanja v letu 2020. Prevladovalo je priseljevanje z območja nekdanje Jugoslavije, predvsem iz Bosne in Hercegovine. Medregionalne selitve so potekale predvsem v korist osrednjeslovenske statistične regije. Zaradi omejitev v času pandemije leta 2020 pa sta veliko priselitev,prav na račun omenjene, zabeležili gorenjska in obalno-kraška regija. Pomurska, koroška in goriška statistična regija so imele ob koncu desetletja manj prebivalcev kot na začetku, na lokalni ravni pa so imele najslabše demografske razmere obrobne in obmejne občine, na splošno stopnjo smrtnosti pa so imeli zelo velik vpliv domovi starejših občanov v občinah z majhnim številom prebivalcev. Factors of population growth in Slovenia 2011–2020 Slovenia’s population grew numerically in the second decade of the 21st century despite a decline in the numberof women of childbearing age and a consequent decrease in birth rates, coupled with an increase in deaths due to aging. This growth was primarily driven by immigration from abroad, which intensified in 2017 as the effects of the financial-economic crisis subsided. However, the COVID-19 pandemic caused a drop in immigration in 2020. Immigration was predominantly from the former Yugoslavia, particularly Bosnia and Herzegovina. Interregional migrations favoured the Osrednjeslovenska statistical region. Due to pandemic restrictions in 2020, the Gorenjska and Obalno-kraška statistical regions also recorded a substantial influx of immigrants. By the end of the decade, Pomurska, Koroška, and Goriška statistical regions had fewer inhabitants than at the beginning. At the local level, border and peripheral municipalities had the worst demographic conditions. Nursing homes in municipalities with small populations had a significant impact on the overall mortality rate.
Good surface water quality is one of the most important goals of sustainable water management, along with sufficient quantity. This paper presents an analysis of water quality in the Medija, Trboveljščica and Boben watercourses in Zasavje (central Slovenia), which are not included in regular water quality monitoring. Water quality was assessed on the basis of own field and laboratory analysis of selected physico-chemical parameters. In the period 2020-2021, 9 cyclical samplings were carried out at 16 locations at different times of the year. It was found that the rivers Trboveljščica and Boben are significantly polluted, while the river Medija is in a much better condition. In the headwaters, water pollution is relatively low and mainly due to agricultural activities, which is also reflected in better water quality. In the lower reaches, the Boben and Trboveljščica rivers in particular are subject to significant pollution from industry and households, which are also the main sources of pollution. Kakovost vode izbranih vodotokov v Zasavju Dobra kakovost površinskih voda je poleg njihovega ustreznega količinskega stanja eden ključnih ciljev trajnostnega upravljanja z vodami. V prispevku je predstavljena analiza kakovosti vode na zasavskih vodotokih Medija, Trboveljščica in Boben, ki niso vključeni v redni monitoring spremljanja kakovosti voda. Kakovost vode smo ocenjevali na podlagi lastnih terenskih in laboratorijskih analiz izbranih fizikalnokemijskih parametrov. V obdobju 2020–2021 smo v različnih letnih časih izvedli 9 cikličnih vzorčenj na 16 lokacijah. Izkazalo se je, da sta Trboveljščica in Boben onesnažena, medtem ko je Medija v bistveno boljšem stanju. V povirjih so obremenitve voda razmeroma majhne in večinoma pogojene s kmetijsko dejavnostjo, kar se odraža tudi na njihovem boljšem kakovostnem stanju. V spodnjem toku sta zlasti Boben in Trboveljščica izpostavljena znatnim pritiskom industrije in gospodinjstev, ki so tudi glavni razlogi za onesnaženost.