Dela

In memoriam: Mirko Pak (12. 11. 1936–7. 10. 2025) In memoriam: Ida Knez Račič Pietro Coppo in karta Istre/Pietro Coppo e la carta dell'Istria – poročilo o mednarodnem znanstvenem srečanju Strokovno srečanje Digitalne rešitve za digitalni svet: Prihodnost prostorskega načrtovanja Aktivna participacija pri naslavljanju podnebnih sprememb na podeželju? Izkušnje projekta SURF Deset let kontinuiranega geografskega raziskovanja in vzdrževanja evidence funkcionalno razvrednotenih območij Projekt »RIF«: raziskovanje rekreacijskih navad in rekreacijske infrastrukture

Dolines are characteristic karst landforms, yet their subsurface structure remains insuffi­ciently understood. This study applies electrical resistivity tomography (ERT) to examine the link between surface morphology and subsurface structure of four doline types in Slovenia. We conducted 24 ERT surveys on twelve dolines in four areas: Kras (bowl-shaped), Kočevski Rog (well-shaped), Logatec–Begunje plain (funnel-shaped), and Loški Potok (elongated dolines). Two perpendicular profiles were measured per doline. Results reveal heterogeneity: morphologically similar dolines within one area displayed different subsurface structures, while morphologically different dolines across areas showed simi­larities. Three dolines contained vertical and subhorizontal low- to intermediate-resis­tivity zones beneath their floors, which likely indicate cave passages filled with sediment, suggesting varied morphogenesis of the analysed dolines. Doline surface form does not directly reflect their subsurface structure; local geological and geomorphological factors and morphodynamic processes have the strongest influence on doline development.

Nepremična kulturna dediščina predstavlja ključno prostorsko in simbolno vrednost lokalnih skupnosti, vendar številni primeri kažejo na njeno omejeno vključevanje v sodobne potrebe prebivalcev. V članku analiziramo, kako lahko pristopi novega lo­kalizma – kot konceptualnega okvira, ki združuje lokalne posebnosti z odgovori na globalne izzive – omogočijo boljšo aktivacijo nepremične kulturne dediščine in pri­spevajo h kakovosti življenja v skupnosti. Na podlagi pluralne analize 18 primerov nepremične kulturne dediščine iz Slovenije in tujine, zbranih s polstrukturiranimi vprašalniki med strokovnjaki za kulturno dediščino, smo ugotovili, da obstajajo po­vezave med visoko stopnjo izraženosti dejavnikov novega lokalizma in visoko stopnjo izraženosti posameznih elementov nepremične kulturne dediščine, povezanih s kako­vostjo življenja. Podatki prav tako razkrivajo velik pomen družbenih dejavnikov, kot sta družbena integracija in participacija za razvoj lokalne skupnosti skozi dediščin­ske prakse. Ugotavljamo, da na obravnavanih območjih visoke jakosti ob prisotnosti večjega števila dejavnikov novega lokalizma povzročajo sinergijske učinke, ki jih lokalne skupnosti podpirajo, medtem ko se učinki zgolj posameznih, nepovezanih dejavnikov pogosto prelivajo v pretirano poudarjanje lokalizma oziroma interesov posameznih akterjev.

Koncept trajnostnega razvoja je v zadnjih desetletjih postal glavno vodilo evropskih politik, sprejetje Evropskega zelenega dogovora pa je še spodbudilo njegovo udeja­njanje. Članek na primeru manjše slovenske občine Rogatec prikazuje realizacijo ob­činskih projektov, ki so se v izbranem obdobju 2014–2024 vsebinsko navezovali na vsaj eno izmed ključnih področij Evropskega zelenega dogovora. Raziskava je osvet­lila neenakomernost financiranja projektov in področij ter razvojne prioritete lokal­ne skupnosti. Največ projektov in finančne podpore je bilo usmerjenih na področje gradnje in prenove z učinkovito uporabo energije in virov ter v zagotavljanje osnovne infrastrukture, medtem ko med projekti ni bilo zaznati spodbujanja pravičnega, zdra­vega in okolju prijaznega prehranskega sistema ter oskrbe s čisto in varno energijo po dostopnih cenah. Projekti so bili v največji meri financirani iz proračunskih sredstev občine, pri čemer se je njihov obseg po letu 2019 spodbudno povečal.

Agriculture has undergone profound transformations shaped by shifting relations be­tween agency and structure. This article examines the factors influencing small family farm dynamics in rural Georgia within the broader context of the post-Soviet transition. It explores the legacies of a centrally planned economy and the emergence of market re­lations, focusing on their effects on land ownership, access to resources, and household strategies. Using a mixed-methods approach, the study combines in-depth interviews with small family farmers and spatial analysis of cadastral data. This framework enables a nuanced understanding of farming under conditions of land fragmentation. The find­ings highlight how state policies, particularly those contributing to fragmented land ownership, shape agricultural structures and farming models. Farmers’ strategies are further constrained by institutional and policy settings governing access to land. By situating these dynamics in rural Georgia, the article contributes to broader debates on rural development and agrarian change in transitioning economies.