V prispevku smo analizirali izbrane somatske frazeme oz. frazna jedra s sestavino roka, in sicer: [delati kaj] z levo roko, biti igrača/igračka v rokah koga/česa in iz prve roke, iz druge roke, ki so v Slovarju slovenskih frazemov znotraj iztočnice roka razvrščeni abecedno. Njihovo rabo smo proučevali v dedupliciranem korpusu Gigafida 2.0 s konkordančnikom CJVT in s pomočjo konkordančnika NoSketch Engine. Pri prvem frazemu oz. fraznem jedru so posebej relevantne tri vidskoparne glagolske sopojavnice: jemati/vzeti (kaj) z levo roko, opraviti/opravljati (kaj) z levo roko in lotiti/lotevati se (česa) z levo roko, ki se pogosteje pojavljajo v nikalnem in modalnem okolju, obvezno vezljivostno mesto pa najpogosteje zasedajo samostalniki s področja športa. Frazem biti/postati igrača/igračka v rokah (koga ali česa) ima več variant, pri čemer sta najfrekventnejši sestavini frazema glagol biti in manjšalnica igračka. Podatki kažejo, da smo najpogosteje igračka v rokah močnejših, usode, (višje, močnejše) sile, politike, drugih in ljudi. Tipični glagolski kolokatorji ob fraznih jedrih iz prve roke in iz druge roke so pomensko specializirani. Frazno jedro iz prve roke se povezuje zlasti z glagoli védenja, zaznavanja in sporočanja, medtem ko se frazno jedro iz druge roke pogosteje sopojavlja z glagoli, ki označujejo nakup, prodajo oz. pridobivanje česa. Slovar slovenskih frazemov še ne registrira najpogostejše variantne glagolske sestavine ob fraznem jedru z levo roko, torej enote vzeti (kaj) z levo roko. V slovarju je nekoliko nepričakovana tudi navedba frazema kupiti (kaj) iz prve roke, saj se frazno jedro ne povezuje z glagoli, ki označujejo nakup oz. prodajo (v korpusu GF 2.0 se pojavljajo le 3 rabe te enote), ampak pogosteje z glagoli iz pomenskega polja védenja, zaznavanja in sporočanja.
Il presente contributo tratta delle unità fraseologiche (UF) afferenti al campo semantico dell’alimentazione. Muovendo dalle UF slovene contenenti l’elemento pane si illustrano i rispettivi traducenti italiani (fraseologia contrastiva). Una particolare attenzione è rivolta anche alle problematiche insite nella traduzione di simili espressioni (traduttologia delle UF). I significati delle varie UF emergono sulla scorta di un’analisi che attinge agli strumenti della semantica culturale (linguoculturologia, etnolinguistica). Parimenti ci si sofferma anche sull’approccio didattico alle UF, con riferimento al loro insegnamento o apprendimento, a seconda dei casi, e lo si fa con una particolare enfasi sulla trasmissione del sapere relativo alla cultura in esame; facendo leva su tale metodo e tenendo al contempo presenti tutti gli approcci alla fraseologia di cui sopra è possibile sviluppare una valida competenza linguistico-culturale (fraseodidattica L2). La metodologia adottata è dunque di tipo interdisciplinare.
Frazeološke enote, povezane s hrano v slovarju kolumbijanizmov Prispevek se osredotoča na frazeološke enote (FE) v smislu definicije Glorie Corpas Pastor, ki je leta 1996 izdala zdaj že klasičen priročnik Manual de fraseología española. Frazeološke enote so predmet preučevanja frazeologije, so leksikalne, sestavljene od najmanj dveh besed, lahko pa tvorijo sestavljene povedi. Značilnosti FE so visoka frekventnost rabe in sopojavitve njenih sestavin, stalnost, semantična specializacija, idiomatičnost in možne variacije. Temelječ na predhodnih klasifikacijah avtorica razvrsti frazeološke enote v dve skupini in tri področja. V prvi so frazeološke enote, ki ne tvorijo povedi, razdeljene v dve področji: colocaciones (besedne zveze) in locuciones (stalne besedne zveze). V drugi skupini in tretjem področju so razvrščene frazeološke enote z vrednostjo povedi, ki jih avtorica poimenuje enunciados fraseológicos (frazeološke povedi), kamor uvršča paremije (pregovore, reke, citate) in vsakodnevne diskurzivne in psihosocialne formule. Prispevek se omejuje na stalne besedne zveze (locuciones), povezane s hrano in prehranjevanjem v kolumbijski španščini. Izhodišče za to raziskavo je slovar kolumbianizmov Diccionario de Colombianismos, ki je izšel leta 2018 pri Inštitutu Caro y Cuervo (ICC) v Bogoti, Kolumbiji. Vprašanje, ki si ga prispevek zastavlja na koncu, je, kako razvrstiti frazeološke enote, ki vsebujejo izraze, povezane s hrano, značilno za Kolumbijo in kolumbijsko španščino.
The article examines the type of data yielded by the publicly accessible AI model GPT-4o concerning the core of Slovene paremiology—namely, the most widely known and/or most frequently used proverbs. The proverbs identified by the model are compared with data obtained from corpus-based analyses, survey research, and established Slovene paremiographical sources. Drawing on these comparisons, this study outlines the current strengths and limitations of using this AI model in paremiological research and evaluates its potential impact on contemporary proverb studies.
From a methodological and folkloristic perspective, the article explores attitudes toward older people and aging in Slovene and Estonian proverbs based on archival paremiological material collected from the second half of the 19th century to the present day. Various aspects of old age and ageing are also reflected in the rich tradition of proverbs. As can be seen from the examined material, proverbs related to the elderly and to ageing reflect established cultural stereotypes or attitudes that are full of controversy and ambivalence. On the one hand, there are many negative stereotypes that emphasize the vulnerability and needs of the elderlz and portray them as a passive group in need of help. This stereotype is extremely common in proverbs, where young people are portrayed as capable of learning and adapting to change, while the elderly are not. On the other hand, some proverbs reflect a highly positive attitude towards older people, suggesting that they deserve respect and are to be regarded as full members of society. The other extreme approach is active ageing, which suggests that the solution lies in older people acting young. The proverbs analysed stem from two different languages (Estonian and Slovene), two different language families (Uralic and Indo-European), and two different regions of Europe (northern and southern), but their embedded stereotypes and messages are similar – emphasizing physical decline, wisdom, mental decline, grey hair, walking canes as well asrespect. If the understanding of universal signs and stereotypes of old age in proverbs often varies across cultures, it can also be argued that it is often actually rather similar, especially in countries that were historically connected to and influenced by the same “centre,” i.e., the historical area of German culture in the case of Estonian and Slovene.
