Monografija je smiselno nadaljevanje dela Kozjansko. Geografska podoba pokrajine ob Sotli. Usmerja se predvsem na družbene tematike. Sestavljata ga dva sklopa: krajši s tremi poglavji govori o razvojnih in političnih vprašanjih, drugi pa se posveča predvsem pokrajini s spoznavnega in učnega vidika; torej pokrajina kot velika naravna učilnica in vir spoznanj. Pokrajina ima nesporen učni potencial, odvisen predvsem od tega, kaj, kako, kdaj, koliko in s kakšnimi pristopi in sredstvi se ljudje želijo učiti. Prva tri poglavja soočajo bralca s sicer zelo različnimi problemi, ki pa vsi koreninijo v perifernosti. Ne glede na izbrane kriterije ali po ljudsko: »kakor obrneš« je Kozjansko vedno v naboru tistih slovenskih pokrajin, ki jih je splet naravnih značilnosti, lege in zgodovinskega razvoja postavil v vlogo sicer pestrega in v marsičem edinstvenega pokrajinskega mozaika, a v primerjavi z drugimi območji na različne načine razvojno prikrajšal. Nanizani so poskusi strukturne sistemske državne pomoči in tehtanje, v kolikšni meri so se obnesli. Skoraj neogibno sledi spoznanje, da je perifernost trajna usoda, zaradi katere pa ni nujno, da bi bila tudi brez razvojnih potencialov (kar je dobro opisano v več poglavjih prve knjige o Kozjanskem!). Prebivalci morajo računati z nekaj posebnostmi in tudi pri izvajanju volitev pride tu do izraza pomanjkljiva javna infrastruktura. Šarm ohranjene kulturne pokrajine dobi ob proučenih geoloških, bioloških in geomorfoloških značilnostih svojo uporabno nadgradnjo. Pokrajina postane učilnica. Nekaj teh potencialov je predstavljenih v drugem delu monografije, od začetne podrobne predstavitve šolske mreže do konkretnih vzorov o zanimivostih, ki lahko postanejo predmet učenja v naravi. In tudi na tem področju nudi Kozjanski park okvir, vsebine in pomoč. Knjiga je izšla v sozaložništvu Založbe Univerze v Ljubljani in Zveze geografov Slovenije.
The book explores how more integrated approaches can enhance existing planning practices and lead to more effective spatial and regional development. In the first part, the authors present methodologies for monitoring and evaluating regional policy, the results of development measures in the Koroška region, systems thinking and key principles for comprehensive regional development, the role of the Slovenian Regional Development Fund, and the identification of problem areas in Slovenia. The second part focuses on the preparation of the first generation of regional spatial plans, the importance of landscape concepts in spatial planning, green infrastructure networks at the regional level, and functional urban areas as a tool for monitoring the implementation of the Spatial Development Strategy of Slovenia. The book concludes with contributions on the Bohinj railway and macro-waste along rivers after the 2023 floods. The authors emphasize that sectoral approaches are insufficient to address today’s complex development challenges. Decision-makers must therefore strengthen cross-sectoral cooperation and support integrated planning approaches. The simultaneous preparation of different documents at the regional level offers an excellent opportunity to do so.
In memoriam: Andrej Mihevc (15. 12. 1952–16. 10. 2024) Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2 Zaznave ljubljanskih sosesk Sodobni izzivi didaktike geografije Rural geographies: People, place and the countryside Mesec prostora 2023: Regionalno planiranje v Sloveniji: izkušnje in izzivi Mesec prostora 2024: Revitalizacija starih mestnih središč v Sloveniji The 5th Congress of Slavic Geographers and Ethnographers, Beograd, 23.–25. oktober 2024 Projekt FLIARA: trajnostni razvoj podeželja, novi pristopi, vloga in moč žensk
The aim of this paper is to provide a systematic insight into the socio-economic aspects of the last two economic crises in Slovenia: the Economic crisis between 2009 and 2013, and the COVID-19 crisis in 2020. A three-stage territorial model was developed as a theoretical tool for this study. The data for the analyses came from various statistical sources and from the available literature. The socio-economic aspects of both economic crises were analysed in 11 categories and at three territorial levels: macro (national), meso (regional) and micro (locational). Both economic crises differ fundamentally in many aspects. Compared to the Economic crisis, the COVID-19 crisis was much shorter and less severe, and had relatively little impact on the socio-economic structure of Slovenia and its regions. Both economic crises had some common features: reduction of interregional disparities and different development paths of regions during the crisis, as well as strong economic growth in the first year of recovery. The proposed model can be extended by additional territorial levels and by adding additional social and political-geographical aspects.
Gorjanci, Haloze, Kum and Pohorje are four Slovenian areas in which the Natura 2000 network seeks to preserve important European habitat types of grasslands along with their species. This article presents a survey of attitudes towards nature conservation and Natura 2000 sites among farmers who in the period 2015–2020 actively participated in a LIFE project aimed at the management and conservation of dry grasslands. Compared to other residents of Slovenia, the farmers participating in the project are more aware of Natura 2000 sites and have a more positive attitude towards them. As a result of the project, a significant share of farmers changed their views on the importance of preserving species-rich grasslands (58%) and on agricultural practices carried out in them (43%).
Place – an introduction New money in rural areas. Land investment in Europe and its place impacts Rethinking Place Branding The taste of place – a cultural journey into terroir Kratka kronika nekega leta: obeleževanje naše prve stoletnice Mednarodna konferenca Skrite geografije 100-letnica rojstva dr. Vladimirja Bračiča in monografija o Halozah Razvoj podeželja in LEADER: priročnik in mednarodna konferenca Izzivi in priložnosti multifunkcijskega upravljanja travišč Mesec prostora 2019 5. Slovenski podeželski parlament: delavnica Mladi in novi kmetje ter podelitev »Nagrade NEWBIE 2018« Nagrajeni rezultati geografskega proučevanja (funkcionalno) degradiranih območij v letu 2019
Although the green infrastructure concept should be implemented in both urban and rural areas, only few studies investigate the green infrastructure concept in the rural settings. This paper contributes to the relevant discussion by analysing how green infrastructure can serve as a facilitator to sustainable spatial development in the predominantly rural area and at the regional level based on the planning experiences from the Vipava Valley (Vipavska dolina), Slovenia. The Vipava Approach is a bottom-up approach that understands green infrastructure in the broader developmental context and not only as a protection or land-use planning. Planning green infrastructure in rural areas should have characteristics of participatory planning on the local level, but it needs to take into account other territorial dimensions of planning as well. It needs to be holistic by addressing key developmental problems on the basis of a strategic development document.
Dosedanji poskusi celovite obravnave problematike vodovodne oskrbe v občini niso bili uspešni, največji problem pri upravljanju vodnih virov in načrtovanju njihove bodoče rabe pa so predvsem zelo pomanjkljive evidence. Zato so se za pripravo metodološkega pristopa, ki bi omogočil izdelavo kakovostnih strokovnih podlag za potrebe prostorskega načrtovanja in trajnostnega upravljanja z vodnimi viri, v okviru projekta Po kreativni poti do znanja Stanje in potenciali rabe vodnih virov na območju občine Vitanje s poudarkom na pitni vodi (H2O_Vitanje) povezali gospodarska družba Atelje Piano (Atelje krajinske arhitekture, Saša Piano s.p.), Občina Vitanje ter študenti in njihovi mentorji s treh fakultet: študenti geografije z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, krajinske arhitekture Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter Visoke šole za varstvo okolja iz Velenja. Projektno skupino je vodil Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Kljub načelnemu približevanju upravljanja z vodami ter prostorskega načrtovanja v Vodni direktivi (2000) poteka izdelava načrtov upravljanja voda brez upoštevanja širših razvojnih dejavnikov v prostoru. V prispevku predlagamo celovitejši oziroma geografski pristop k izdelavi strokovnih podlag kot izhodišče za prostorsko načrtovanje v porečjih, in sicer s povezavo DPSIR modela in strokovnih analiz pri prostorskem načrtovanju. Tako smo povezali okoljski vidik načrtovanja razvoja porečij s širšim razvojnim vidikom. Predlagani pristop smo preverili in ovrednotili na primeru porečja reke Kokre v Sloveniji.
Avtorji monografije opisujejo različne možnosti za trajnostno mobilnost ter spodbujajo k razmišljanju, kako lahko vsak posameznik na podlagi zbranih primerov prispeva k doseganju razvojnih ciljev na področju trajnostne mobilnosti. Kljub prikazanim primerom dobre prakse in številnim pozitivnim izkušnjam, ki so prepričali vsaj del mladih v uporabo trajnostnih oblik prometa, pa je potrebno prizadevanja za trajnostno mobilnost podkrepiti s celostnimi pristopi, ki pa zahtevajo aktivno vlogo različnih deležnikov. Poleg zgleda staršev je izjemno pomembna tudi ustrezna obravnava trajnostne mobilnosti v šolskih kurikulih v celotni izobraževalni vertikali: od vrtca do univerze. GeograFF 23 je pri tem lahko v veliko pomoč.
This paper investigates the characteristics of functionally derelict areas in Slovenia, criteria for their identification, typology and arguments for further monitoring, and regular updating of this new spatial and data layer. Both specifying the precise location and knowledge of characteristics of derelict areas, i.e. brownfields, are an important step towards sustainable planning and placement of activities. In 2017, we recorded 1081 functionally derelict areas in Slovenia in a total area of 3423 ha, with a prevalence of areas of industrial activities.
V prispevku predstavljamo značilnosti funkcionalno degradiranih območij (FDO) v Sloveniji, kriterije za njihovo opredelitev, tipologijo ter argumente za nadaljnje spremljanje in redno ažuriranje novega prostorskega in podatkovnega sloja. Natančna prostorska umeščenost in poznavanje značilnosti razvrednotenih območij predstavljata pomemben korak v smeri trajnostnega načrtovanja in umeščanja dejavnosti v prostor. Leta 2017 smo v Sloveniji evidentirali 1081 FDO v skupni površini 3423 ha, med katerimi prevladujejo območja industrijskih in obrtnih dejavnosti.
Članek je namenjen opredeljevanju regionalne strukture na podlagi sistema izbranih kazalcev, ki smo jih uporabili za oceno relativnega razvojnega položaja Gorenjske statistične regije. Izbrani postopek (standardizacija, rangiranje) je kot eden izmed elementov možnega vrednotenja regionalnih razvojnih potencialov namenjen opredeljevanju primerjalnih prednosti regij v regionalnem razvojnem kontekstu.
The aim of the article is to define the regional structure by the system of selected indicators, which were applied for the evaluation of the relative developmental condition of Gorenjska statistical region in Slovenia. Methodological approach (standardization, ranking) as one of the elements of possible evaluation of regional development potentials was applied for the evaluation of comparative regional opportunities within the context of regional development.
The structure of the system of settlements in Slovenia is presented through traditional approach of quantitative analysis of basic characteristics of the settlement network in Slovenia, the system of central places, the system of urban settlements, through description of the planned (future) system of settlements in Slovenia as seen in the Spatial Development Strategy of Slovenia and in an alternative way through categorization of settlements in Slovenia by using several indicators. The system of settlements in Slovenia is characterized by dispersion of its 6,000 settlements and low level of urbanization. There are many rural settlements with emphasized dwelling function, small towns and only two larger towns. Spatial development trends indicate that the dispersion will stay an important spatial element, but causing environmental pressures. The dispersion will have many positive effects on regional development of Slovenia's regions as well.