In memoriam: Mirko Pak (12. 11. 1936–7. 10. 2025) In memoriam: Ida Knez Račič Pietro Coppo in karta Istre/Pietro Coppo e la carta dell'Istria – poročilo o mednarodnem znanstvenem srečanju Strokovno srečanje Digitalne rešitve za digitalni svet: Prihodnost prostorskega načrtovanja Aktivna participacija pri naslavljanju podnebnih sprememb na podeželju? Izkušnje projekta SURF Deset let kontinuiranega geografskega raziskovanja in vzdrževanja evidence funkcionalno razvrednotenih območij Projekt »RIF«: raziskovanje rekreacijskih navad in rekreacijske infrastrukture
Dolines are characteristic karst landforms, yet their subsurface structure remains insufficiently understood. This study applies electrical resistivity tomography (ERT) to examine the link between surface morphology and subsurface structure of four doline types in Slovenia. We conducted 24 ERT surveys on twelve dolines in four areas: Kras (bowl-shaped), Kočevski Rog (well-shaped), Logatec–Begunje plain (funnel-shaped), and Loški Potok (elongated dolines). Two perpendicular profiles were measured per doline. Results reveal heterogeneity: morphologically similar dolines within one area displayed different subsurface structures, while morphologically different dolines across areas showed similarities. Three dolines contained vertical and subhorizontal low- to intermediate-resistivity zones beneath their floors, which likely indicate cave passages filled with sediment, suggesting varied morphogenesis of the analysed dolines. Doline surface form does not directly reflect their subsurface structure; local geological and geomorphological factors and morphodynamic processes have the strongest influence on doline development.
Nepremična kulturna dediščina predstavlja ključno prostorsko in simbolno vrednost lokalnih skupnosti, vendar številni primeri kažejo na njeno omejeno vključevanje v sodobne potrebe prebivalcev. V članku analiziramo, kako lahko pristopi novega lokalizma – kot konceptualnega okvira, ki združuje lokalne posebnosti z odgovori na globalne izzive – omogočijo boljšo aktivacijo nepremične kulturne dediščine in prispevajo h kakovosti življenja v skupnosti. Na podlagi pluralne analize 18 primerov nepremične kulturne dediščine iz Slovenije in tujine, zbranih s polstrukturiranimi vprašalniki med strokovnjaki za kulturno dediščino, smo ugotovili, da obstajajo povezave med visoko stopnjo izraženosti dejavnikov novega lokalizma in visoko stopnjo izraženosti posameznih elementov nepremične kulturne dediščine, povezanih s kakovostjo življenja. Podatki prav tako razkrivajo velik pomen družbenih dejavnikov, kot sta družbena integracija in participacija za razvoj lokalne skupnosti skozi dediščinske prakse. Ugotavljamo, da na obravnavanih območjih visoke jakosti ob prisotnosti večjega števila dejavnikov novega lokalizma povzročajo sinergijske učinke, ki jih lokalne skupnosti podpirajo, medtem ko se učinki zgolj posameznih, nepovezanih dejavnikov pogosto prelivajo v pretirano poudarjanje lokalizma oziroma interesov posameznih akterjev.
Koncept trajnostnega razvoja je v zadnjih desetletjih postal glavno vodilo evropskih politik, sprejetje Evropskega zelenega dogovora pa je še spodbudilo njegovo udejanjanje. Članek na primeru manjše slovenske občine Rogatec prikazuje realizacijo občinskih projektov, ki so se v izbranem obdobju 2014–2024 vsebinsko navezovali na vsaj eno izmed ključnih področij Evropskega zelenega dogovora. Raziskava je osvetlila neenakomernost financiranja projektov in področij ter razvojne prioritete lokalne skupnosti. Največ projektov in finančne podpore je bilo usmerjenih na področje gradnje in prenove z učinkovito uporabo energije in virov ter v zagotavljanje osnovne infrastrukture, medtem ko med projekti ni bilo zaznati spodbujanja pravičnega, zdravega in okolju prijaznega prehranskega sistema ter oskrbe s čisto in varno energijo po dostopnih cenah. Projekti so bili v največji meri financirani iz proračunskih sredstev občine, pri čemer se je njihov obseg po letu 2019 spodbudno povečal.
Agriculture has undergone profound transformations shaped by shifting relations between agency and structure. This article examines the factors influencing small family farm dynamics in rural Georgia within the broader context of the post-Soviet transition. It explores the legacies of a centrally planned economy and the emergence of market relations, focusing on their effects on land ownership, access to resources, and household strategies. Using a mixed-methods approach, the study combines in-depth interviews with small family farmers and spatial analysis of cadastral data. This framework enables a nuanced understanding of farming under conditions of land fragmentation. The findings highlight how state policies, particularly those contributing to fragmented land ownership, shape agricultural structures and farming models. Farmers’ strategies are further constrained by institutional and policy settings governing access to land. By situating these dynamics in rural Georgia, the article contributes to broader debates on rural development and agrarian change in transitioning economies.
The article analyses potentially hazardous meteorological phenomena and their spatiotemporal variability in Olomouc, a medium-sized Central European city, during 2017–2022. Ten phenomena related to temperature, precipitation, and wind were studied using data from Metropolitan station system Olomouc (MESSO) network and Czech Hydrometeorological Institute (CHMI) stations. Extremes were evaluated using percentiles or CHMI criteria. The phenomena varied in frequency and intensity. Daily maximum temperatures ≥ 35 °C were recorded yearly, along with 10 heat waves and tropical nights; tropical days appeared even in May or September. Severe frosts (≤ –20 °C), cold waves, and off-season frosts were also observed. Daily rainfall ≥ 40 mm and long dry periods occurred. Wind gusts varied significantly across city parts. Results confirm that urban station networks are valuable not only for targeted measurements but also for identifying the recurring spatial patterns of extreme weather in urban environments.
Do prihoda prvih diplomantov meteorologije v 50. letih 20. stoletja so imeli vodilno vlogo v uradnih meteoroloških službah na Slovenskem geografi. Njihov prispevek k razvoju teh služb ter strokovno in znanstveno delo na področju klimatologije in meteorologije je prikazan v drugem delu prispevka. V prvem delu pa je osvetljen položaj klimatskih in meteoroloških vsebin v študiju geografije na Univerzi v Ljubljani od njene ustanovitve leta 1919 do današnjih dni, saj so bili vsi geografi, zaposleni v Zavodu za meteorologijo in geodinamiko po 1. svetovni vojni in Upravi hidrometeorološke službe in njenih naslednicah po 2. svetovni vojni, diplomanti Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani.
V prispevku analiziramo razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji, pri čemer prepoznavamo njegove razvojne faze in prostorske razlike. V 15 letih je bil zagon socialnih podjetij spodbujen s strani institucionaliziranega podpornega okolja. Večja skupina socialnih podjetij je v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija in v Osrednjeslovenski statistični regiji, hkrati je več socialnih podjetij v mestih kot na podeželju. V dejavnostni strukturi prevladujejo izobraževalne, svetovalne ter skupnostne in socialne storitve. Z anketo med socialnimi podjetniki (18), njihovimi svetovalci (5) in partnerji (7) ter poglobljenimi intervjuji (3) med deležniki s področja spodbujanja socialnega podjetništva smo ugotavljali, kakšne so potrebe po izobraževalnem podpornem okolju za socialno podjetništvo v Sloveniji. Ker so socialna podjetja zelo raznolika, je treba vzpostaviti kakovostno in mrežno povezano izobraževalno podporno okolje, ki bo naslavljajo raznolike potrebe in ciljne skupine, a hkrati omogočilo pridobitev ključnih znanj, veščin in kompetenc, ki bodo omogočile rast in trajnostni razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji.
The Local Climate Zone (LCZ) framework was introduced to facilitate standardised research in the field of urban climate and other related scientific disciplines. This study presents the LCZ classification of Ljubljana, employing two methods: Cellular Automata and WUDAPT. Their effectiveness was evaluated by explaining spatial variations in land surface temperature and canopy urban heat islands, as well as through expert judgement. The results of the WUDAPT method are considered more representative, thus providing a robust foundation for future urban climate research.
Despite efforts to decentralize governance and establish civic advisory boards (CABs) as a mandatory participatory mechanism in Tbilisi, CAB members and urban activists remain dissatisfied with governance and urban planning processes. This study employs qualitative methods, including 34 semi-structured interviews, analysis of administrative data, and a review of legislation and planning documents. It examines participatory urban experiences, assessing the effectiveness of CABs and the role of urban movements. The findings reveal challenges in communication, low public awareness, and limited influence on decision-making. CAB members and activists report weak engagement with the mayor’s office and a consistent disregard for civic input, resulting in ongoing protests that are dismissed by authorities. Strengthening CABs is crucial to ensuring meaningful citizen participation, bridging the gap between the public and policymakers, and addressing the influence of political and economic elites in urban decision-making.
The study examines the Three Seas Initiative as a geopolitical and geoeconomic platform in Central and Eastern Europe and asks whether its primary purpose is economic development or a military strategy. Using a comparative analysis of the economic and geopolitical dimensions, it concludes that while the Three Seas Initiative projects offer economic benefits, they primarily serve strategic military objectives. It emphasizes the role of Three Seas Initiative in strengthening NATO capabilities and its alignment with U.S. geopolitical priorities.
Prispevek analizira širšo geopolitično sliko Vzhodne Evrope in spremembe v tranzicijskem obdobju do danes kot podlago za razumevanje rusko-ukrajinske vojne. V analizi se posebej izpostavljajo značilnosti situacij, ki so na različne načine prispevale k razvoju konflikta: šibka Evropa in Evropska unija, politično razdvojena Ukrajina in slabenje Rusije. Najpomembnejšo vlogo je imela notranjepolitična situacija v Rusiji. Le-ta je leta 2014 neposredno sprožila najprej konflikte in februarja 2022 obsežno osvajalno vojno. Dalje je prikazan razvoj konfliktov v Ukrajini od pretežno etnično in ideološko motiviranih do na koncu izrazito teritorialnih in geopolitičnih.
Prostorska razporeditev intenzivnih padavin v Sloveniji za obdobje 1961–2020 je skladna z razporeditvijo povprečne letne višine padavin. Intenzivne padavine so najpogostejše na območju alpsko-dinarske pregrade, ki je najbolj namočen del Slovenije. Število dni z intenzivnimi padavinami nad 30 in 50 mm je v omenjenem obdobju na splošno naraščalo, nad 70 mm pa upadalo. Analiza po posameznih postajah, ki predstavljajo podnebne in padavinske razmere na posameznih območjih, je pokazala, da so v krajih z zmerno sredozemskim padavinskim režimom maksimumi intenzivnih padavin pogostejši jeseni, na območjih z zmerno celinskim padavinskim režimom pa poleti.
This paper proposes a model for creating a vector profile graph in ArcGIS Pro based on AllTrails tracking. The vector profile graph is important for route’s geometric measurements and spatial analysis in GIS. The model was created in an Excel table, based on the AllTrails output Excel data, and implemented in ArcGIS Pro. A model needed to be equipped with several attributes, including the coordinates of the initial and all other points of the vector profile graph. The same Excel model was also used to create a vector profile graph based on the output of the Stack Profile tool. The two vector profile graphs were compared with each other. Comparison showed significant differences in elevation and surface distance between them. In general, the profile graph created using the Stack Profile tool shows lower elevations and shorter surface distance. This study also points out the issues of positional error that can occur when tracking routes with smartphones, and the discrepancies in creating vector profile graphs using different approaches.
Participativno upravljanje s porečji, ki predvideva sodelovanje in aktivno vključevanje raznolikih deležnikov na različnih ravneh (lokalna, subregionalna, nacionalna in mednarodna), je eden izmed ciljev evropske politike na področju upravljanja z vodami. V Sloveniji je na nacionalni ravni sicer izkazana načelna podpora participativnemu upravljanju s porečji, vendar sistemski pristop še ni ustrezno vzpostavljen, zato zlasti v manjših porečjih različne pobude po upravljanju prihajajo od spodaj navzgor. Prispevek obravnava geografski pristop k participativnemu upravljanju s porečjem kraške Temenice. Geografska podpora je bila usmerjena v celostno geografsko analizo porečja in na njej osnovano opredelitev ključnih vodnoupravljalskih izzivov, analizo deležnikov in njihovo opolnomočenje ter vrednotenje učinkov izvedenih participativnih aktivnosti v obdobju 2020–2023. Rezultati kažejo, da so bili z zasledovanim pristopom narejeni pomembni koraki v smeri participativnega upravljanja na pilotnem območju porečja zgornje Temnice. Poleg vzpostavitve sistemske ureditve bo za uspešno utrditev participativnega upravljanja ter za njegovo razširitev na celotno porečje Temenice ključno, da bodo različni deležniki vzpostavljeno omrežje sposobni obdržati in ga nadalje razvijati.
In memoriam: Andrej Mihevc (15. 12. 1952–16. 10. 2024) Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2 Zaznave ljubljanskih sosesk Sodobni izzivi didaktike geografije Rural geographies: People, place and the countryside Mesec prostora 2023: Regionalno planiranje v Sloveniji: izkušnje in izzivi Mesec prostora 2024: Revitalizacija starih mestnih središč v Sloveniji The 5th Congress of Slavic Geographers and Ethnographers, Beograd, 23.–25. oktober 2024 Projekt FLIARA: trajnostni razvoj podeželja, novi pristopi, vloga in moč žensk
Zaradi velikih razlik v višini padavin med slovenskimi pokrajinami je kot pokazatelj njihove spremenljivosti v obdobju 1991–2020 uporabljena srednja relativna variabilnost. Letna variabilnost je analizirana za 174 padavinskih postaj, giblje se v razponu med 8 in 18 %. Letne padavine so najbolj variabilne v zahodni in severozahodni Sloveniji. Sezonsko variabilnost smo prikazali za 37 reprezentativnih postaj. Najbolj spremenljive so zimske padavine s srednjo relativno variabilnostjo okoli 40 %, kar je posledica sprememb sredozemske ciklogeneze. V ostalih letnih časih je variabilnost med 20 in 25 %.
Areas with a higher concentration of queer population are a well-established feature of the spatial structure in major cities across the Global North. However, there is a conspicuous lack of research on queer population within post-socialist cities. This paper addresses this gap by exploring the possibility of a higher concentration of queer men population in the Croatia’s capital, Zagreb. Based on the analysis of various spatial datasets, we assumed the existence of a queer men’s residential core in Zagreb, described its position within the city’s spatial structure, and examined the spatial dynamics of its development. Our findings reveal that the urban geography of Zagreb is less heterosexual than is usually perceived. Additionally, we demonstrate how the global patterns of the queer community spatialization have adapted within the post-socialist context with all its local specificities that enabled the unique integration of queer man spaces into Zagreb’s post-socialist urban structure.
This article explores the complexity of regional identity in the context of the Rugova region of Kosovo, examining how historical, cultural, geographical and social factors shape people’s feelings and connections to their place of origin. Through a mixed-method the research explores the formation and evolution of regional identity over time. Findings reveal a strong sense of belonging to the Rugova community, transcending geographical boundaries and generational shifts. The analysis proves also the significance of cultural heritage, traditions, and geographical features in fostering regional identity, while also highlighting concerns about the impact of modernization and globalization on the preservation of traditions. Ultimately, the study elucidates the complex interplay between individual experiences, societal changes, and external influences in shaping regional identity dynamics, offering insights into the multifaceted nature of identity construction and preservation in the Rugova region.
Namen prispevka je na primeru 1500 m dolge ceste z enim pasom proučiti značilnosti prometa in ugotoviti, kako na pretok in izpuste ogljikovega dioksida (CO2) vplivajo gostota vozil, omejitev hitrosti in način vožnje. V raziskavi je uporabljen mikroskopski prometni model celični avtomat (v nadaljevanju CA), imenovan razširjeni model LAI, ki vsebuje nove funkcije in je nadgrajen za izračun izpustov. Glede na rezultate prometnih simulacij so z modelom, ki so ga predstavili Panis, Broekx in Liu (2006), izračunani izpusti CO2 na prevožen kilometer. Rezultati kažejo, da je pri največji dovoljeni hitrosti 70 km/h največji pretok 2122 vozil/uro dosežen pri gostoti 0,25 vozila/celico. Med gostotama 0,22 in 0,28 vozila/celico je prometni tok v sinhronizirani fazi, v kateri zaradi medsebojnega delovanja vozil povprečna hitrost pade. Pri višjih gostotah nastajajo zastoji, povprečna hitrost še naprej pada, povečuje se količina izpustov. Najvišja dovoljena hitrost vpliva na izpuste CO2 le pri nižjih gostotah, pri višjih pa nanje precej bolj vpliva stopnja pospeška. Menimo, da bi bilo v času prometnih zgostitev koristno zmanjšati gostoto prometa, da bi dosegli čim bolj optimalen pretok in zmanjšali negativne vplive na okolje, na primer s spodbujanjem občasnega dela od doma, uporabe javnega prevoza in potovanj pred ali po predvidenih prometnih konicah.
